Sobota, 22. 8. 2020, 18.33
3 leta, 8 mesecev
Epidemija ni edina resna težava španske države
Španska monarhija – da ali ne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
3
Kovanci nekdanje španske valute pezete s podobo nekdanjega kralja Juana Carlosa I.
Vprašanje, zakaj je nekdanji španski kralj Juan Carlos I. nepričakovano zapustil Španijo, je le vrh ledene gore, ki razkriva razpoke in nakopičene negotovosti v španski družbi, v pogovoru pojasnjuje zgodovinar Miloš Klemen Mahorčič.
Leto 2020 je polno izzivov za ves svet, predvsem zaradi pandemije bolezni covid-19 ter vseh gospodarskih in socioloških posledic, ki jih prinašajo omejitve.
Španija ni izjema. Je ena izmed evropskih držav, ki jo je bolezen najmočneje napadla, zato tovrstna poročila segajo tudi daleč zunaj njenih meja.
A v ozadju te epidemiološke krize je zelo specifična kriza španske družbe in predvsem kraljevega dvora, ki utegne korenito spremeniti zasnovo španske države. O tem se, z izjemo vprašanja, kje je zdaj nekdanji španski kralj Juan Carlos I., ki je skrivnostno zapustil madridski dvor, zunaj Pirenejskega polotoka ne sliši veliko, čeprav gre za temeljno vprašanje te velike evropske države.
O tem, kaj se pravzaprav dogaja na španskem dvoru in v španski državi nasploh, smo se pogovarjali z zgodovinarjem Milošem Klemnom Mahorčičem, ki strastno preučuje evropske monarhije in o tem predava tako kot predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje kakor tudi kot turistični vodnik, ki skupine slovenskih potnikov pelje v te države.
Zgodovinar Miloš Klemen Mahorčič pred palačo španskega kralja v mestu Aranjuez
Kdo je pravzaprav Juan Carlos I.?
Danes 82-letni Juan Carlos I. je bil španski kraj skoraj 40 let. Je vnuk Alfonsa XIII., zadnjega španskega kralja v absolutni monarhiji, ki jo je leta 1931 nadomestila druga španska republika. Bodoči kralj se je rodil leta 1938 v Rimu, kjer je tedaj bivala kraljeva družina. Juan Carlos I. je abdiciral junija 2014.
Zakaj?
Razlogov za abdikacijo je precej. V prvi vrsti je treba omeniti kraljevo načeto zdravje, saj ga je bilo mogoče v zadnjih desetih letih pogosto videti s palico, na katero se je opiral med hojo. Pomembno vlogo pri odločitvi je gotovo igrala afera z izletom v Bocvano, ki si ga je kralj privoščil z ljubico in katerega namen je bil lovski safari. Špance je zelo prizadela fotografija kralja, ki pozira z ustreljenim slonom.
Verjetno pa glavni razlog tiči v škandalu, v katerega se je zapletel kraljevi svak Iñaki Urdangarin. Ta je bil leta 2016 spoznan za krivega poneverb javnih sredstev. Med procesom se je na sodišču kot priča pojavila tudi princesa Kristina, kar je bilo prvič v zgodovini Španije. Iñaki Urdangarin je bil ob koncu procesa spoznan za krivega. Sodišče mu je naložilo plačilo skoraj enega milijona evrov kazni in zaporno kazen, ki jo prestaja od leta 2018.
Povod za okrepitev razprav o španski monarhiji je prav Juan Carlos I., ki je skrivnostno zapustil državo. Zakaj, kje je zdaj?
Juan Carlos I. je državo zapustil 6. avgusta. Najprej je tisk poročal o odhodu v Dominikansko republiko ali na Portugalsko, po zadnjih poročilih pa je v Združenih arabskih emiratih. V pismu, ki ga je poslal sinu Filipu VI., je izbiro prostovoljnega izgnanstva pojasnil z željo, da njegova pretekla dejanja ne bi še bolj škodovala ugledu španske monarhije. Juan Carlos I. v pismu poudari svojo pripravljenost na sodelovanje s španskim sodstvom, če bodo to želeli. Kakorkoli gledamo na to, je neizpodbitno dejstvo, da je škoda že nastala.
Ali gre zgolj za osebne težave, težave kraljeve družine ali širše družbene težave v Španiji?
Vse skupaj. Že vse od recesije pred desetletjem se Španija opoteka pod težo gospodarskih in političnih težav. Mlada parlamentarna demokracija, ki je leta 2018 praznovala štirideseto obletnico aktualne ustave, nikakor ne najde odgovora na pereča vprašanja vsakdanjika. Zaporedje predčasnih volitev ni prineslo trdne vlade in tudi zdajšnja, ki jo vodi socialist Pedro Sanchez, ni izjema. Kraljeva družina deluje navzven izjemno složno, vendar je to daleč od resnice.
Španski premier Pedro Sanchez
Katera so ta trenja v kraljevi družini?
Španci obožujejo kraljico mater Sofijo, ki je stoično prenašala desetletja moževe nezvestobe. Juan Carlos I. ima kot Burbon in kot kralj Španije dolgo vrsto prednikov, ki so sloveli po zakonski nezvestobi. To lahko delno pojasni njegovo ravnanje, ne more pa ga upravičiti.
Kako so te nenehne napetosti med očetom in materjo vplivale na aktualnega kralja Filipa VI.?
To lahko le ugibamo. Do pred kratkim je veljalo, da zelo spoštuje starše, s katerimi se je precej družil. Njegov zakon z nekdanjo novinarko Letizio Ortiz Rocasolano deluje harmonično in ljubeče. Juan Carlos I. ima že dolgo zdravstvene težave, ki se le še stopnjujejo. Nekdaj zelo aktivnega človeka je gotovo močno prizadelo.
Španski kralj Filip VI.
Ali je pandemija vplivala na te procese?
Ko je državo zajela pandemija covid-19, se je stanje še poslabšalo. V tem položaju je bila za Špance institucija monarhije ena redkih stalnic, ki je predstavljala neko trdnost in gotovost. Pa tudi monarhija ni več tako trdna, kot je bila nekoč, ko so celo komunisti prisegali pred kraljem. Abdikacija Juana Carlosa I. leta 2014 je nad institucijo vrgla senco, ki je novemu vladarju Filipu VI. še ni uspelo izbrisati. Še več, zadnji dogodki, ki so vodili v umik zaslužnega kralja Juana Carlosa I. v tujino, so tako razjezili Špance, da so se spet pojavila vprašanja o smiselnosti institucije. Ali je monarhija v Španiji ogrožena, je vprašanje, ki je že prešlo domeno rumenega tiska in postalo prvovrstno politično vprašanje.
Španska kraljeva palača El Pardo v severozahodnem predmestju Madrida
Ali je institucija monarhije združljiva s sodobnim pojmovanjem parlamentarne demokracije?
Po mojem mnenju je. Načeloma se vsaka oblika državne ureditve obdrži tako dolgo, dokler prinaša koristi. Ker je oblast monarhov dosmrtna, lahko delujejo v veliko daljših časovnih okvirih kot voljeni predsedniki ali predsedniki vlad. Seveda ima pri vsem skupaj veliko vlogo tradicija. Monarhi od nekdaj poosebljajo bleščečo preteklost, h kateri se med vsakodnevnimi težavami ozirajo mnogi. Tako je v Evropi malo možnosti, da bi monarhije izginile, saj predstavljajo neko kontinuiteto in predvsem prinašajo dobiček. Britanska monarhija v državno blagajno prinese okoli dve milijardi funtov, iz nje pa prejme okoli 60 milijonov funtov. Nedavne raziskave na Danskem, Norveškem in v Španiji so potrdile podobno.
Kakšen odnos ima gospodarstvo do instituta monarhije?
Gospodarstvo podpira monarhijo, saj je bolj dobičkonosna kot republika. Statistika je namreč pokazala, da obiski monarhov v tujini veliko pripomorejo k popularizaciji določene države in pomagajo pri sklenitvi poslov. Številne države, ki so bile nekdaj monarhije (Italija, Francija, Avstrija …), svoje predsednike obdajajo z bliščem, ki močno spominja na stare čase. Po drugi strani si v Sloveniji zelo težko predstavljam monarhijo, saj nimamo nobene tradicije na tem področju.
Na protestih proti monarhiji v Madridu v prvi polovici avgusta so protestniki sežigali fotografije kraljeve družine.
Ali je eksistencialno vprašanje monarhije specifična španska težava ali se s podobnimi izzivi spoprijemajo tudi druge evropske monarhije – Združeno kraljestvo, Belgija, Nizozemska, tri skandinavske države?
Španija ima v tem pogledu precej več težav kot druge evropske monarhije. V nasprotju s preostalimi je španska monarhija stara le 45 let, saj je bila med letoma 1931 in 1975 ukinjena. Druga težava je velika razlika med španskimi regijami, ki imajo z monarhijo zelo različne izkušnje. Ko so leta 1700 prestol prevzeli Burboni, so njihov absolutizem podprli v Kastilji, Andaluziji in na severu. Čisto drugače pa je bilo v Aragonu, Kataloniji in Valenciji, kjer so bili vajeni parlamentarne monarhije. Tako v mestnem muzeju v Valenciji najdemo portret prvega Burbona Filipa V., obrnjenega na glavo, kar gotovo ni znak spoštovanja. Ko kot turistični vodnik redno potujem po Španiji, naletim na prav vse, od vzklikov "Živel kralj" do "Živela republika". Upam si trditi, da je preživetje španske monarhije odločilno povezano s preživetjem Španije kot države.
Juan Carlos I. je Španiji vladal kar 39 let. Kako bi ocenili njegovo vlogo v takratni španski politiki in družbi nasploh?
Juan Carlos I. se je izkazal kot izjemen diplomat in zelo spreten politik. Desetletja je preživel pod budnim očesom diktatorja Franca, ki je umrl v prepričanju, da bo Juan Carlos I. nadaljeval njegovo politiko. Ne bi se mogel bolj motiti. Takoj po diktatorjevi smrti so se začele demokratične reforme in priprave na volitve. Juan Carlos I. sodeluje z vsemi političnimi opcijami, tudi s socialisti in komunisti. Z ustavo leta 1978 se je kralj odrekel velikemu delu politične moči in postal simbol nove Španije. Skozi desetletja se je izkazalo, da veliko raje sodeluje s socialističnimi kot konservativnimi vladami. Ko je leta 1981 preprečil državni udar, so ga slavili tudi komunisti. Vrhunec njegove vlade predstavlja čas, ko je špansko vlado vodil socialist Felipe González, s katerim sta do danes ostala tesna prijatelja. Precej pozornosti je bil deležen tudi leta 2005, ko je z očitno naklonjenostjo podpisal zakon o enakopravnosti istospolnih zvez. Z začetkom gospodarske krize je njegova priljubljenost padla.
Kraljeva palača v Madridu
Nekdanjega dolgoletnega španskega kralja bremenijo podkupovalne afere – kaj se je pravzaprav dogajalo?
Tako kot v nekaterih drugih monarhijah je tudi v Španiji vladar zavarovan s popolno imuniteto v času vladanja. V primeru Juana Carlosa I. je ta nehala veljati z abdikacijo leta 2014. Že pred tem se je šušljalo o različnih spornih finančnih poslih, vendar preiskava zaradi kraljeve imunitete ni imela smisla. Finančni škandal, ki je nekdanjega kralja pregnal v tujino, je vezan na posle, ki jih je Španija sklenila v Savdski Arabiji. S kraljevim posredovanjem je Španija dobila prestižen in predvsem dobičkonosen posel gradnje hitre železnice med Meko in Medino, ki naj bi bil vreden okrog 5,5 milijarde evrov. Kot se je izkazalo kasneje, je kralj ob tem na svoj švicarski račun prejel sto milijonov ameriških dolarjev, kar je pravzaprav klasična provizija pri zagotavljanju posla.
Ali zaradi prejemanja daril in podkupnine Juan Carlos I. sploh lahko pristane pred sodnikom?
To je bistveno vprašanje, ki si ga zastavljajo Španci. Če se je celotni proces prejemanja denarja končal pred letom 2014, je Juan Carlos I. varen. V skladu z ustavo ga pri dejanjih, storjenih med vladanjem, ščiti imuniteta. Ker pa se je posel z gradnjo hitre železnice končal leta 2018, obstaja teoretična možnost, da se je podkupovanje zavleklo tudi v čas po abdikaciji. Prav to zdaj raziskuje špansko sodstvo.
Nasprotniki španske monarhije so na protestih v Madridu nosili zastave druge španske republike.
Kako je ta afera spodkopala zaupanje Špancev v monarhijo?
Treba je vedeti, da je Juan Carlos I. do pred kratkim veljal za priljubljenega. K temu je močno pripomogla njegova osebnost, saj je bil znan kot zelo ljudski in človeški vladar. Figura starega in očitno bolnega monarha je pri ljudeh vzbujala sočustvovanje, če že ne spoštovanja. Španska monarhija načeloma velja za eno najbolj varčnih v Evropi. Kraljeva družina na leto prejme okoli 16 milijonov evrov iz državnega proračuna. Iz tega denarja se plačuje osebje kraljevih palač, njihovo vzdrževanje in izdatki kraljeve družine. Ko so Španci, prizadeti zaradi varčevanja med gospodarsko krizo, izvedeli, da nekdanji kralj skriva sto milijonov ameriških dolarjev sumljivega denarja, je to vodilo v veliko ohladitev odnosa do monarhije.
Ali se je po letu 2014 odnos Špancev kakorkoli spremenil oziroma spreminjal drugače kot pred abdikacijo Juana Carlosa I.?
Filip VI. je zavladal v zelo težkem položaju. Država je doživela finančni zlom, Katalonija in Baskija pa grozita z odcepitvijo. V danem položaju bi se Juan Carlos I. gotovo odrezal bolje, saj ima desetletja dolge izkušnje in tesne stike v vseh slojih španske družbe. Filipa VI. ne moremo grajati zaradi napačnih potez, drži pa, da trpi zaradi pomanjkanja karizme in izkušenj.
Nekdanji španski kralj Juan Carlos I.
Ali se mu je to maščevalo?
Med kratkim vladanjem je Filip VI. doživel več vladnih kriz in predčasnih volitev kot njegov oče v skoraj štirih desetletjih. Politično, socialno in gospodarsko stanje v Španiji kralju ni dovolilo mirnega začetka vlade. In še nekaj je pomembno. Če ljudstvo od Juana Carlosa I. ni pričakovalo nič dobrega in ga je kasneje zelo pozitivno presenetil, so v mladem, moralnem in postavnem Filipu VI. videli rešitelja iz nastale krize. Za kaj takega pa Filipu VI. manjkajo izkušnje, ustava pa tudi ne podpira samostojnih korakov monarha.
Ali zdajšnji kralj Filip VI. naredi dovolj za ohranitev institucije monarhije? Ali to sploh zna, ali to sploh zmore in želi?
Filip VI. se dobro zaveda, kako močno je trpel ugled monarhije. Njegovo ravnanje ob zadnji krizi, povezano z epidemijo, kaže na njegovo dobro zavedanje položaja ustavnega monarha. Takoj, ko so razmere dopuščale, se je kraljeva družina skupaj s kraljico materjo Sofijo podala na turnejo po državi, ki še vedno traja. Kraljeva družina namerava obiskati vse španske regije in se osebno srečati s čim več ljudmi.
Kako so to Španci sprejeli?
Španci so to "ofenzivo" sprejeli z naklonjenostjo, kar kažejo tudi zadnje raziskave javnega mnenja. Filip VI. se je podal k revežem, vojakom, v bolnišnice in domove za starejše. Kljub zaostrenim političnim odnosom je že obiskal Katalonijo in Baskijo, ki sta bili med epidemijo zelo prizadeti. Lahko bi rekel, da je to ravnanje kraljeve družine pokazalo na njeno vitalnost in zmožnost za stik z realnostjo.
Španska kraljica Letizia in njena hči, princesa Leonor
Ali ima monarhija dolgoročno prihodnost ali prihaja čas, ko je Španija ne bo več želela ali mogla imeti?
Sprememba državne ureditve je zelo težka, dolgotrajna in predvsem draga stvar. Samo pomislimo, kako dolgo je trajala preobrazba Slovenije iz socialistične republike nekdanje SFRJ v samostojno in demokratično Slovenijo. Če se ne bo zgodila revolucija, si težko predstavljam, da bi se lahko v zvezi s tem kaj spremenilo. Pa to ne velja le za Španijo, pač pa tudi za vse preostale evropske monarhije.
Kaj je pri tem največja težava španskega kralja?
Obstoj same države. Če Španija razpade oziroma doživi odcepitev katerega od delov, bo to gotovo vplivalo na stanje monarhije. Res pa je, da je jedro Španije trdno monarhistično in bo to verjetno tudi ostalo. Zagotovo je tudi v interesu Evrope, da Španija ostane trdna in enotna z monarhijo kot zagotovilom demokracije. Na koncu bi rad poudaril, da se vsa zgodba posredno dotika tudi Slovencev. Tako kot Juan Carlos I. je tudi Filip VI. nosilec številnih zgodovinskih nazivov, med katerimi so tudi vojvoda Štajerske, vojvoda Kranjske, vojvoda Koroške, goriški grof in baron Slovenske marke.
3