Kot je namreč pojasnil tožilec, tožilstvo uradne obtožnice proti Breiviku ne bo vložilo pred januarjem. Vložitev uradne obtožnice je "izhodišče" in ta "ne bo pripravljena do konca leta". "Nato pa bomo videli, kako dolgo bomo potrebovali prihodnje leto," je pojasnil prvi tožilec v državi, ki sicer upa, da se bo glavna obravnava začela v letu 2012.
"Račun bo moral položiti za vsakega, ki ga je ubil"
Kot je še pojasnil, gre za ogromno in zahtevno preiskavo, ki terja svoj čas, zato upa, da bodo ljudje to razumeli. Je pa Busch poudaril, da bo moral napadalec na sojenju "iz spoštovanja do mrtvih in njihovih svojcev" položiti račun za prav vsakega, ki ga je ubil.
Bo Breivik obtožen zločinov proti človečnosti?
Policija je doslej kot najverjetnejšo osnovo za obtožnico proti Breiviku navajala zakon proti terorizmu, s čimer pa je razjezila javnost, saj je najvišja zagrožena kazen po tem zakonu 21 let zapora. Kasneje je tožilstvo nakazalo, da bi lahko bil Breivik obtožen tudi zločinov proti človečnosti, s čimer bi mu grozilo do 30 let zapora.
32-letni desničarski skrajnež je v petek najprej izvedel bombni napad v vladni četrti Osla, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi. Nato se je odpravil še na strelski pohod na bližnji otok Utoya, kjer je v približno eni uri pobil 68 udeležencev počitniškega tabora podmladka norveških laburistov.
Napad priznava, kazensko odgovornost zavrača
Na otoku se je nato predal policiji, ki ga je aretirala, sodnik pa mu je v začetku tedna odredil osemtedenski pripor, pri čemer mora prve štiri tedne preživeti v popolni osami. Obiskuje ga lahko le njegov odvetnik. Breivik priznava napada, zavrača pa kazensko odgovornost oz. krivdo zanju, saj naj bi z njima le reševal Evropo pred invazijo islama.
Novo zaslišanje v petek
Policija v Oslu je sicer sporočila, da bo 32-letnika znova zaslišala v petek, kaj točno ga bodo spraševali, pa niso sporočili. Breivik je na prejšnjem zaslišanju med drugim dejal, da sta v njegovi organizaciji delovali še "dve celici" ter da je sodeloval s številnimi podobno mislečimi posamezniki in skupinami.
Ali je temu res bilo tako ali pa gre zgolj za pretiravanje, policija še preiskuje, po dosedanjih navedbah pa naj bi morebitnih Breivikovih sodelavcev zaenkrat ne izsledili.
Policija je zaključila iskanje na območju Utoye
Medtem je norveška policija zaključila šestdnevno iskanje žrtev petkovega strelskega pohoda na otoku Utoya. "Lahko potrdim, da je iskanje v okolici Utoye sedaj končano," je sporočil predstavnik policije v Oslu Johan Fredriksen. Neka norveška televizija je sicer v sredo poročala, da naj bi po streljanju na Utoyi pogrešali še eno osebo. Policija po drugi strani ni razkrila nobenih informacij o situaciji oziroma iskanju morebitnih pogrešanih na prizorišču napada z avtomobilom bombo.
Potem ko je sprva veljalo, da policija v ruševinah po eksploziji še išče neznano število pogrešanih, je televizija NRK v sredo sporočila, da ne pogrešajo nikogar več. Dan po napadu, v soboto, je policija sporočila, da po napadih pogrešajo še štiri ali pet ljudi.
Pred Breivikom se je rešilo dekle po rodu iz Sarajeva
Med tistimi, ki so preživeli streljanje na norveškem otoku Utoya, je tudi 19-letna Ema Martinović, ena od vodij podmladka norveških laburistov, sicer po rodu iz Sarajeva. Martinovićeva se je, čeprav je bila ranjena v roko, rešila z otoka dveurnim plavanjem do reševalcev. S seboj je v vodo povedla večjo skupino prestrašenih kolegic in kolegov, da bi se s plavanjem rešili pred morilskim napadom Andersa Beringa Breivika, je rešila ribiška ladja.
Nekatere od njenih kolegov je zajela panika
Dekle je kolege pozivalo, naj bodo tiho in naj plavajo proti obali, čeprav je nekatere izmed njih zajela panika in so se želeli vrniti na otok. Svojo prijateljico Ose, ki jo je tudi zajela panika, je opogumljala in ji nekaj časa pomagala plavati. Povedala je, da so šele reševalci ugotovili, da je bila tudi laže ranjena v roko.
Skrili so se v gozdu
Preden se je odločila, da bo poskusila pobegniti z otoka, je poslala sporočilo staršem ter jih prosila, naj je ne kličejo nazaj, da ne bi pritegnila pozornosti Breivika. S kolegi se je skrila v gozdu, člani stranke, ki so ostali v poslopju na otoku, pa so jim sporočili, da se je Breivik napotil proti obali in naj zbežijo.
Martinovićeva je bila dovolj prisebna, da je pred plavanjem slekla oblačila, da bi lažje plavala, in je obdržala zgolj osebno izkaznico, da bi jo lahko identificirali. Staršema je, preden je šla v vodo, poslala sms sporočilo, da ju ima rada.
"Če je bilo več ljudi v skupini, je ustrelil le enega"
Proti morju se je odpravila, ko je Breivik streljal vsepovsod. "Ko je napadalec hodil po otoku in streljal, se je zdelo, da je nekatere želel ubiti, nekatere pa prizadeti. Če je bilo več ljudi v skupini, je ustrelil le enega. Zdelo se je, kot da bi si želel, da bi ostali trpeli," je dejala Martinovićeva. Dodala je, da je v nekem primeru Breivik naletel na tri brate, ubil pa je enega. Tudi med dvema prijateljicama v objemu je umoril le eno, je še opisala dogodke Martinovićeva, ki ji je pri reševanju morda pomagalo tudi, da je končala policijski tečaj.
Truplo nekega znanca je zvlekla iz vode in ga prekrila. Videla je tudi truplo njegovega očeta, ki je bil varnostnik na otoku.
Družina je zaradi podobnih grozot odšla iz Sarajeva
Njen oče, Džemal Martinović, je izjavili, da je življenje včasih kruto, ker se je prav zaradi strahu pred podobnimi grozotami leta 1992 odločil z družino zapustiti Sarajevo. Mislil je, da bo svoji družini tako zagotovil mir.
3
