Ponedeljek, 14. 7. 2025, 13.31
3 ure
Soba groze: na stotine dojenčkov pokopali v skrivnem množičnem grobišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Na območju nekdanjega doma za otroke in matere so ljudje po odkritju, da je pod njim množično grobišče, uredili spominski vrt. V njem ljudje puščajo spominke in sporočila.
Na Irskem so se začela izkopavanja na travniku v mestu Tuam na zahodu Irske. Na tem območju je nekoč stal otroški dom Sv. Marije, cerkvene ustanove, v kateri je med letoma 1925 in 1961 živelo na tisoče žensk in otrok. Domnevajo, da je v nekdanji greznici skrivno množično grobišče, v katerem so posmrtni ostanki okoli 800 otrok. Izkopavanja bodo predvidoma trajala dve leti. S testnimi izkopavanji leta 2017 so že ugotovili, da je na območju veliko število posmrtnih ostankov. Preiskovalce čaka dolgotrajna identifikacija posmrtnih ostankov.
Soba groze. Tako je leta 2017 takratni irski premier Enda Kenny poimenoval prostor, v katerem naj bi bilo pokopanih okoli 800 otrok. Gre za nekdanjo greznico ob nekdanjem otroškem domu Sv. Marije (izvirno St. Mary's), cerkvene ustanove, ki so jo vodile redovnice iz reda sester Bon Secours.
V domu naj bi umrlo 796 dojenčkov in majhnih otrok
V domu Sv. Marije je med letoma 1925 in 1961 živelo na tisoče žensk in otrok. Dom so porušili v 70. letih preteklega stoletja in na njegovem mestu zgradili stanovanja. Po podatkih je v domu med letoma 1925 in 1960 umrlo 796 dojenčkov in majhnih otrok, piše BBC.
Prvi je bil dojenček z imenom Patrick Derrane, ki je umrl leta 1925, zadnja Mary Carty, ki je podobne starosti kot Patrick umrla leta 1960.
Radovedna Catherine
Vse se je začelo s krajevno ljubiteljsko zgodovinarko Catherine Corless, ki se je leta 2005 navdušila nad raziskovanjem preteklosti svojega kraja. Predvsem jo je začela zanimati zgodovina nekdanjega doma Sv. Marije, ker so v njem živeli otroci, ki so v šolo hodili ločeno od nje in njenih sošolcev.
Forenzičarka Niamh McCullagh na območju, kjer je nekoč stal dom Sv. Marije. V domu je bila porodnišnica za neporočene matere. Te so po porodu ločili od njihovih otrok. Otroci so potem živeli v domu, ločeni od preostalih otrok v kraju.
"Ko sem začela, nisem imela pojma, kaj bom našla," je povedala za BBC. Najprej jo je presenetilo, da so njena neškodljiva vprašanja naletela na prazne odgovore ali celo na sumničavost. "Nihče ni pomagal in nihče ni imel nobenih zapisov," je dejala. To je le še okrepilo njeno odločenost, da izve več o otrocih v domu.
V 70. letih so v luknji opazili kosti
Preboj ji je uspel, ko se je pogovarjala z oskrbnikom krajevnega pokopališča. Ta je Catherine povedal, da sta se sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja na tem območju igrala dva fanta, potem ko je bila hiša porušena, in naletela na zlomljeno betonsko ploščo. Potegnila sta jo ob stran, da bi razkrila luknjo. V njej sta videla kosti. Oskrbnik je povedal, da so bile oblasti obveščene in da so kraj zakrili.
Ljudje so verjeli, da posmrtni ostanki izvirajo iz obdobja irske lakote v 40. letih 19. stoletja. Preden je bil ustanovljen katoliški dom za matere in otroka, je na območju v času velike lakote stala ubožnica, v kateri je umrlo veliko ljudi. A Catherine ta razlaga ni prepričala, ker je vedela, da so bili mrtvi iz časa velike lakote pokopani na drugem kraju.
Kdo je pokopan v izpraznjeni greznici?
Njen sum se je še povečal, ko je primerjala stare zemljevide lokacije. Na zemljevidu iz leta 1929 je območje, kjer sta fanta našla kosti, označeno kot greznica, na drugem, iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, po porušitvi doma, je bilo ob tem območju ročno zapisano pokopališče.
Vodja izkopavanj v Tuamu Daniel MacSweeney predvideva, da bodo izkopavanja trajala dve leti. Opozarja tudi, da bo identifikacija posmrtnih ostankov zelo težavna in dolgotrajna.
Zemljevid je res kazal, da je na tem mestu grob in Catherine je prebrala, da je greznica, označena na zemljevidu, leta 1937 prenehala delovati, zato je bil teoretično prazna. Toda kdo je bil tam pokopan?
Kje so pokopani otroci, ki so umrli v domu?
Catherine je poklicala urad za registracijo rojstev, smrti in porok v Galwayu in prosila za seznam imen vseh otrok, ki so umrli v domu. Mislila je, da bo dobila podatek o kakšnih 20 ali 30 otrocih, a je dobila seznam s kar 796 otroki.
Najprej pa je preverila podatke o pogrebih, da bi ugotovila, ali je kateri od teh otrok pokopan na pokopališčih v Galwayu ali sosednjem okrožju Mayo, a ni mogla najti nobenega. Takrat je začela verjeti, da je bilo na stotine otrok pokopanih v neoznačenem množičnem grobu, morda v zapuščeni greznici v domu za otroke in matere.
Svetovni šok leta 2014
Ko so njene ugotovitve leta 2014 postale svetovna novica, je v njenem domačem kraju vladalo precej sovražno razpoloženje. "Ljudje mi niso verjeli," je povedala za BBC. Mnogi so dvomili, da bi lahko ljubiteljska zgodovinarka odkrila tako velik škandal.
Vendar je javno spregovorila ena od prič teh dogodkov. To je bila Mary Moriarty, ki je v 70. letih preteklega stoletja živela v eni od hiš na območju nekdanjega doma za matere in otroke. Svojo zgodbo je tik pred smrtjo razkrila BBC. Ta je njeno pričevanje posnel.
Snopiči, za katere se izkaže, da so v resnici trupelca
Med drugim je povedala, da je neki fant v nekem grmovju našel lobanjo. Odšla je tja in padla v luknjo. V njej je videla majhne snopiče, zavite v krpe, ki so počrnele od gnilobe in vlage. Snopiči so bili zloženi eden na drugega, v vrstah vse do stropa. Videla je na stotine teh snopičev.
Ko je Mary pozneje v krajevni porodnišnici rodila svojega drugega sina, so redovnice, ki so delale tam, prinesle njenega sina, ki je bil zavit v podobne krpe, kot jih je videla v luknji. Takrat jo je prešinilo: v luknji je videla zavita trupelca dojenčkov.
Testno izkopavanje potrdi raziskave
Leta 2017 so bile Catherinine ugotovitve potrjene, saj je preiskava irske vlade med testnim izkopavanjem na najdišču odkrila znatne količine človeških posmrtnih ostankov. Kosti niso bile iz časa velike irske lakote. Preiskave posmrtnih ostankov so razkrile, da gre v nekaterih primerih za mrtvorojene otroke, ki so bili rojeni v 35. tednu nosečnosti. Najvišja starost ob smrti je bila dve leti ali tri leta.
Anna Corrigan je prepričana, da so v skrivnem množičnem grobišču pod travnikom tudi posmrtni ostanki dveh njenih bratov, Johna in Williama, ki sta rosno mlada umrla v domu.
Takrat je v irski javnosti že potekala kampanja za popolno preiskavo najdišča. Med tistimi, ki so zahtevali izkopavanje, je bila tudi Anna Corrigan. Ta je bila do svojega 50. leta prepričana, da je edinka. Toda ko je leta 2012 raziskovala svojo družinsko zgodovino, je odkrila, da je njena mati v letih 1946 in 1950 doma rodila dva fanta, Johna in Williama.
Anna najde mrliški list za Johna in podatke o Williamovi smrti
Anna ni mogla najti mrliškega lista za Williama, ga je pa našla za Johna. Po uradnih podatkih je umrl star 16 mesecev. Kot vzrok smrti je zapisano, da je prirojeni idiot in da je imel ošpice. Vnos iz knjige odpustov doma za matere in otroke pravi, da je William umrl leta 1951. Uradnih podatkov, kje sta pokopana John in William, ni.
Vodja izkopavanj Daniel MacSweeney je sodeloval pri iskanju pogrešanih trupel na vojnih območjih po vsem svetu. Med drugim je bil vodja operacije, ki je pomagala najti pogrešana trupla na vojnih območjih v Afganistanu. Izkopavanja v Tuamu naj bi trajala približno dve leti.
Zapletena identifikacija drobnih in pomešanih posmrtnih ostankov
"To je zelo zahteven postopek. Resnično prvi na svetu," je za BBC dejal MacSweeney. Pojasnil je, da so posmrtni ostanki pomešani in da je stegnenica dojenčka, ki je največja kost v človekovem telesu, velika le kot prst odrasle osebe.
"So popolnoma drobni," je dejal. "Posmrtne ostanke moramo izvleči zelo zelo previdno, da bi povečali možnost identifikacije." Težavnosti identifikacije posmrtnih ostankov ne gre podcenjevati, še opozarja.
