Sobota, 4. 2. 2017, 4.07
7 let, 1 mesec
So te države novi up svetovnega gospodarstva?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,55
Potem ko je skupini držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) začelo zmanjkovati sape, so za številne novi up svetovnega gospodarstva postale države Mint (Mehika, Indonezija, Nigerija in Turčija).
A tudi nad države Mint se zdaj zgrinjajo črni oblaki. Poglejmo podrobneje, zakaj.
Mehika
Na mehiški gospodarski vzpon blagodejno vpliva sosedstvo z največjim svetovnim gospodarstvom – ZDA. Še zlasti je mehiško gospodarstvo doživelo vzpon po uvedbi severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (Nafta), ki združuje Mehiko, ZDA in Kanado.
ZDA so največji trgovinski partner Mehike in tako največji mehiški izvozni kot uvozni trg. Mehika v ZDA pošlje 80 odstotkov vsega izvoza, uvoz iz ZDA pa predstavlja polovico vsega uvoza.
Donald Trump podpisuje izvršilni ukaz o gradnji zidu na meji z Mehiko.
Mehiško izvozno usmerjeno gospodarstvo
Mehiško gospodarstvo ima močno industrijo in je nasploh izvozno naravnano. Prostotrgovinske sporazume ima Mehika sklenjene z več kot 40 državami. So največji izvoznik in uvoznik v Latinski Ameriki.
Zaradi tega je novi ameriški predsednik Donald Trump slaba novica za Mehiko. Ne samo zaradi zidu na meji z Mehiko in napovedi izgona mehiških nezakonitih priseljencev iz ZDA, ampak zlasti zaradi Trumpove politike končanja izvoza proizvodnje in industrijskih delovnih mest iz ZDA v Mehiko.
BMW želi v Mehiki zgraditi tovarno, kar pa jezi Donalda Trumpa, ki grozi s carinami na avtomobile, izdelane v tej tovarni. Na fotografiji: mehiški predsednik Enrique Pena Nieto.
Tako je Ford po volitvah že opustil načrt, da bi v Mehiki postavil 1,6 milijarde dolarjev (1,5 milijarde evrov) vredno tovarno, pod vprašajem je tudi nova BMW-jeva tovarna.
Rast in bogastvo
Mehiško gospodarstvo je po podatkih domačih statistikov lani zraslo za slabe tri odstotke, leta 2015 je bila rast 2,5-odstotna, leta 2010 pa kar 5,1-odstotna.
Po podatkih Svetovne banke je BDP na prebivalca leta 2015 znašal 9.005 dolarjev (8.375 evrov). Najvišji BDP na prebivalca je Mehika dosegla leta 2014, in sicer 10.353 dolarjev (9.628 evrov).
Indonezija
257-milijonska Indonezija je 16. največje gospodarstvo na svetu. Glede na BDP na prebivalca je precej revnejša od Mehike, saj je ta leta 2015 znašal 3.346 dolarjev (3.112 evra). Nižja je tudi pričakovana življenjska doba, ki v Indoneziji znaša 68,8 leta, v Mehiki pa 76,7 leta.
Kmetijski pridelki in surovine
Če ima Mehika izvozno naravnano industrijo, glavni delež indonezijskega izvoza predstavljajo surovine in kmetijski pridelki (premog, nafta, cement, palmovo olje, kakav, riž, kava, naravna guma oziroma kavčuk …). Več kot 40 odstotkov indonezijske delovne sile je zaposlene v kmetijstvu, ki predstavlja 15 odstotkov BDP.
Največji izvozni trgi za Indonezijo, ki je imela leta 2015 4,8-odstotno rast, so Japonska, Kitajska in Singapur. Tako kot nekaj milijonov Mehičanov dela v sosednjih ZDA, je tudi veliko Indonezijcev zaposlenih v tujini, tudi na črno – v bogatejših Maleziji in Savdski Arabiji.
Islamska radikalizacija
Če je glavna notranjepolitična težava Mehike narkomafija, ki ustrahuje ljudi tudi z množičnimi poboji, se v Indoneziji, ki je najštevilčnejša muslimanska država na svetu, vse bolj krepi islamski radikalizem.
185-milijonska Nigerija je po podatkih Svetovne banke 23. največje gospodarstvo na svetu in drugo največje gospodarstvo na črni celini. Pred njo je samo Južna Afrika. V nasprotju z Indonezijci in Mehičani Nigerijci v povprečju umirajo precej mlajši – pričakovana življenjska doba je 52,7 leta.
Nigerija
Nigerijci so najrevnejši v skupini Mint – BDP na prebivalca je bil leta 2015 2.640 dolarjev (2.455 evrov). To je padec v primerjavi z letom prej, ko je BDP na prebivalca znašal 3.202 (2.978 evrov).
Nigerijski gospodarski vzpon je vezan le na eno naravno bogastvo – nafto. Izvoz črnega zlata predstavlja (skupaj s precej manjšim izvozom zemeljskega plina) več kot 90 odstotkov vsega nigerijskega izvoza.
Odvisnost od cen nafte
Nigerija je tako zelo odvisna od nihanj cen nafte. Leta 2015 je bila rast gospodarstva v najgosteje naseljeni afriški državi 2,7-odstotna, lani naj bi se BDP skrčil za dva odstotka.
Rečna ladja, natovorjena s sodi nafte
Islamski terorizem
Nigerija je v preteklosti doživela silovite skoke naprej: če je verjeti statistiki, je bila rast gospodarstva leta 2004 kar 33,7-odstotna.
Tako kot v Indoneziji se v Nigeriji, ki je razdeljena na muslimanski sever in z nafto bogat krščanski jug, krepi islamski radikalizem. Zadnja leta je tako v ospredju teroristična organizacija Boko Haram, ki na severu Nigerije bije svoj krvavi džihad.
Izseljevanje v Evropo
Nigerijsko prebivalstvo skokovito narašča. Številni se želijo izseliti v bogatejše države. Nigerijci zato predstavljajo tudi velik delež nezakonitih priseljencev, ki čez Sredozemlje prihajajo v Italijo oziroma Evropo.
80-milijonska Turčija je po podatkih Svetovne banke 18. največje gospodarstvo na svetu (torej je manjše od mehiškega in indonezijskega, a večje od nigerijskega).
Turčija
V zadnjih letih je ta maloazijska država, še zlasti ko je leta 1995 sklenila carinsko unijo z EU, doživela hiter gospodarski vzpon. Leta 2010, na primer, je turško gospodarstvo zraslo za 9,2 odstotka. Zdaj rast pojenja, saj je leta 2015 znašala štiri odstotke. V času razcveta je veliko Turkov obogatelo in leta 2013 je v Istanbulu živelo 37 milijarderjev. Več milijarderjev imajo samo New York, Moskva, Hongkong in London.
Turčija je trenutno najbogatejša med državami Mint: leta 2015 je BDP na prebivalca znašal 9.126 dolarjev (8.487 evrov). Pred leti je bil višji, leta 2013 na primer 10.800 dolarjev (10.044 evrov).
Tekstilna industrija, bela tehnika, turizem ...
Turčija ima močno izvozno naravnano tekstilno industrijo, izvaža tudi belo tehniko (podjetje Beko), avtomobile in dele za avtomobile. Močan je tudi turizem, ki pa ga zadnje čase ogroža vse večja politična negotovost (spodleteli vojaški državni udar, rast islamskega terorizma, napetosti s kurdsko manjšino, trenja z Rusijo, ki so odvrnila turiste od te države …).
Privrženci turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki počasi, a zanesljivo spodkopava strukture sekularne Turčije, ki jih je po prvi svetovni vojni oblikoval Atatürk.
Turčija pod predsednikom Recepem Tayyipom Erdoganom postaja vse bolj avtoritarna in islamsko usmerjena. Tudi zaradi Erdoganove neootomansko usmerjene zunanje politike, katere del je tudi turška podpora islamistom v boju proti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, je položaj na Bližnjem vzhodu zelo nestabilen. Nestabilnost seveda ogroža gospodarski razvoj.
Erdogan Evropi grozi z migranti
Erdoganova Turčija je tudi dejavnik nestabilnosti na stari celini zaradi migrantsko-begunskega vprašanja. Poleti 2015 je tako Turčija križem rok opazovala, če ne celo spodbujala migrantskega vala proti Evropi, zdaj pa grozi, da bo znova spodbudila velik val po tako imenovani balkanski poti, če EU ne bo omogočila odprave vizumov in Turčiji plačevala milijard evrov.
