Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
26. 3. 2013,
13.03

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Hrvaška Evropska komisija

Torek, 26. 3. 2013, 13.03

8 let

Slovenija Hrvaški: Veseli smo, da vas bomo kmalu pozdravili v EU

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Slovensko zunanje ministrstvo je čestitalo Hrvaški za pozitivno poročilo Evropske komisije. Na ministrstvu menijo, da je poročilo komisije odsev realnega stanja pripravljenosti naše južne sosede.

Slovensko zunanje ministrstvo je prek Twitterja čestitalo Hrvaški za pozitivno poročilo Evropske komisije o pripravljenosti na članstvo v EU. "Veseli smo, da vas bomo kmalu pozdravili v EU," so še zapisali. V sporočilu za javnost pa so z MZZ sporočili, da je poročilo po njihovi oceni odsev realnega stanja, saj je Hrvaški uspelo izpolniti zahteve in dane zaveze iz časa pristopnih pogajanj. Poudarili so tudi, da je Evropska komisija v poročilu pozdravila podpis memoranduma med Slovenijo in Hrvaško glede problematike Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki določa za obe strani sprejemljivo rešitev vprašanja. "Komisija je prepričana, da bo Hrvaška 1. julija 2013 pripravljena na članstvo" Hrvaška bo 1. julija zrela za vstop v EU, je v zadnjem poročilu o njeni pripravljenosti, da postane 28. članica, ocenila Evropska komisija, ki pa Zagrebu še vedno žuga zaradi korupcije. "Komisija je prepričana, da bo Hrvaška 1. julija 2013 pripravljena na članstvo v EU," se glasi ocena EU. Vseh zavez v celoti sicer na tej točki Hrvaška še ne izpolnjuje, a evropski komisar za širitev Štefan Füle ji zaupa, da jih bo uresničila pravočasno. Pri tem pa ji je Füle, ki je poročilo predstavil na izredni seji hrvaške vlade, sklicani posebej za to priložnost, zažugal, da od nje "pričakuje nadaljnje rezultate na področju pravne države, še posebej v boju proti korupciji". Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da Hrvaška "na splošno izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj, v vseh poglavjih, ter da je dokazala zmožnost izpolniti vse druge zaveze pravočasno, torej do vstopa". Hrvaški premijer Zoran Milanović je izrazil prepričanje, da je država pripravljena na članstvo in da je "EU velika priložnost za uspeh". Hrvaška izpolnila "deset božjih zapovedi" Hrvaška je po oceni Bruslja tudi izpolnila deset prednostnih nalog, ki jih je dobila v prejšnjem poročilu, objavljenem oktobra lani, in ki so jih hrvaški mediji poimenovali "deset božjih zapovedi". Hrvaška je tako izpolnila zahteve, povezane z ladjedelnicami Brodosplit, 3. maj in Brodotrogir, izboljšala učinkovitost pravosodnih mlinov in izvrševanje sodb, vzpostavila komisijo za navzkrižje interesov, sprejela zakon o dostopu do informacij in strategijo o migracijah, dosegla cilje o zaposlovanju obmejne policije in sprejela zakonodajo za zagotovitev izvajanja zakonodaje o policiji ter izboljšala sposobnost prevajanja in revidiranja pravnega reda unije.

Samo pri eni nalogi komisija ni ocenila, da je že izpolnjena, temveč ugotavlja, da bo uresničena v zelo bližnji prihodnosti - vzpostavitev mejnih prehodov pri Neumu.

Pozitivna ocena bi morala zagotoviti ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, podpisane decembra 2011, v vseh članicah unije. Tega še niso storile Nemčija, Danska, Nizozemska, Belgija in Slovenija, ki je tik pred koncem procesa.

Po zastoju v hrvaških pristopnih pogajanjih zaradi vprašanja njene meje s Slovenijo se je tik pred ciljem na poti Hrvaške v unijo zapletlo še zaradi Ljubljanske banke, saj je Slovenija ratifikacijo hrvaške pogodbe pogojevala z rešitvijo tega problema, ki je bil na koncu pospravljen v predal s podpisom posebnega memoranduma.

Komisija je v poročilu "pozdravila" podpis memoranduma Slovenije in Hrvaške marca letos, ki opredeljuje "vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja prenesenih deviznih prihrankov zagrebške podružnice Ljubljanske banke".

Zadnjo besedo imajo članice EU Hrvaška je prva država, za katero je unija zaradi slabih izkušenj z Romunijo in Bolgarijo uvedla poseben mehanizem nadzora v obdobju po podpisu pristopne pogodbe pa do polnopravnega članstva, v sklop katerega sodi tudi poročilo. Zato Zagreb računa na to, da posebnega nadzora po vstopu ne bo. A poročilo je Bruselj pripravil na pobudo in za članice unije, ki imajo zadnjo besedo.

Pri nadzoru po podpisu pogodbe je bila komisija še posebej pozorna na tri najbolj problematična področja: konkurenca, pravosodje, pri čemer je Bruselj Hrvaško vseskozi opozarjal in jo še vedno opozarja na pomen boja proti korupciji, ter notranje zadeve, kamor na primer sodijo priprave na schengen in zaščita zunanje meje unije.

Nadzor je vključeval redno, šestmesečno poročanje o izvajanju zavez Hrvaške na omenjenih področjih. Komisija je pred zadnjim pripravila že dve poročili, objavljeni aprila in oktobra lani.

Komisija v poročilu poudarja, da članstvo v EU ponuja številne pomembne priložnosti Hrvaški in uniji. "Te priložnosti je sedaj treba izkoristiti, tako da bo sodelovanje Hrvaške v EU uspešno - v dobro Hrvaške, regije Zahodnega Balkana in celotne EU," je Bruselj položil Hrvaški na srce ob blagoslovu njenega vstopa v unijo.

Ne spreglejte