Sobota, 5. 1. 2019, 9.51
5 let, 5 mesecev
Ši Džinping: Kitajska vojska mora biti pripravljena na vojskovanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
1
Predsednik je sicer pred srečanjem s predstavniki vojaškega vrha v sredo izjavil, da je združitev Tajvana s Kitajsko neizbežna, in posvaril, da je Peking pripravljen tudi na uporabo sile, če bo treba.
Kitajske oborožene sile morajo okrepiti občutek za izredne razmere in narediti vse za to, da bodo pripravljene na vojskovanje, je v petek na srečanju s predstavniki vojaškega vrha dejal kitajski predsednik Ši Džinping.
Kitajska si prizadeva, da bi okrepila svoje vojaške sile, v luči ozemeljskih sporov v Južnokitajskem morju in stopnjevanja trgovinskih napetosti z Združenimi državami Amerike, pa tudi statusa Tajvana.
Država se sooča z vedno večjimi tveganji in izzivi, oborožene sile pa morajo zagotoviti varnost države, je dejal Ši Džinping na sestanku z najvišjimi predstavniki vojske.
Oborožene sile morajo razviti strategije za novo obdobje in prevzeti odgovornost za pripravo na vojno in vojskovanje, je dejal Ši Džinping, ki je tudi vodja Centralnega vojaškega komiteja.
"Peking je pripravljen tudi na uporabo sile"
"Svet se sooča z obdobjem velikih sprememb, kot jim v zadnjem stoletju še nismo bili priča, in Kitajska je še vedno v pomembnem obdobju strateških priložnosti za razvoj," je dejal.
Predsednik je sicer pred srečanjem s predstavniki vojaškega vrha v sredo izjavil, da je združitev Tajvana s Kitajsko neizbežna, in posvaril, da je Peking pripravljen tudi na uporabo sile, če bo treba.
Kitajska sicer v zadnjih letih v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti več držav, zavzela več otokov in grebenov, na katerih gradi vojaško infrastrukturo.
Tajvanska predsednica poziva mednarodno skupnost k zaščiti demokracije
Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je v luči groženj kitajskega predsednika Ši Džinpinga o združitvi Tajvana s Kitajsko tudi z uporabo sile, če bo ta potrebna, danes pozvala mednarodno skupnost k obrambi demokracije in podpori otoku. Ob tem je ponovno poudarila, da Tajvan ne bo sprejel kitajskega načrta, ki ogroža svobodo in demokracijo.
Tajvanska predsednica je mednarodno skupnost pozvala, naj resno obravnava nove razmere v Tajvanski ožini ter se v imenu demokracije in mednarodne stabilnosti zavzame za Tajvan.
Kitajski načrt o združitvi, kot je dejala, ne upošteva dejstva, da Tajvan obstaja in v celoti deluje kot vse ostale demokratične republike. Peking je ob tem še opozorila pred napačno presojo glede predanosti 23 milijonov Tajvancev svobodi in demokraciji.
"Tajvan nikoli ne bo sprejel načrta o dveh sistemih v eni državi"
Kitajski predsednik Ši Džinping je v sredo dejal, da je združitev Tajvana s Kitajsko neizbežna, in posvaril, da je Peking pripravljen tudi na uporabo sile, če bo treba. Dejal je še, da morajo vsi na Tajvanu sprejeti dejstvo, da bi "samostojnost na Tajvanu povzročila veliko katastrofo". Ob tem je poudaril, da podpira mirno združitev Kitajske s Tajvanom.
Tajvanska predsednica vztraja, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta o dveh sistemih v eni državi. Kot je dejala v sredo, Tajvan tudi nikoli ni dal t. i. soglasja o načelu "ene Kitajske" iz leta 1992 oz. si ga razlaga drugače kot Kitajska.
Načrt ena država, dva sistema Tajvanu namreč zagotavlja le omejeno avtonomijo. Kitajska je takšen sistem leta 1997 uveljavila v Hongkongu.
Kitajska in Tajvan imata ločeno upravo od leta 1949. Peking ima Tajvan za svojo pokrajino in se zavzema za združitev.
1