Se lahko slovenski vojaki znajdejo sredi kurdsko-šiitske vojne?

Vlada je v sredo sprejela sklep o sodelovanju Slovenije v boju zoper Islamsko državo. Slovenija bo sodelovala z donacijo oborožitve in opreme ter s sodelovanjem do 15 pripadnikov Slovenske vojske.

Urjenje pešmerg Na začetku bo naša država na misijo napotila šest vojakov, ki ne bodo sodelovali v vojaških operacijah, ampak pri usposabljanju kurdskih pešmerg. Ti se v Iraku bojujejo proti džihadistom Islamske države.

Prvi vojaki bodo v Irak odšli v drugi polovici letošnjega leta. Naši vojaki bodo borce proti Islamski državi predvidoma urili v iraškem Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana.

Milijonsko mesto Erbil Prestolnica iraškega Kurdistana (to je avtonomno območje znotraj Iraka) je 1,5-milijonsko velemesto Erbil, kamor bodo prišli tudi slovenski vojaki. V Erbilu živi tudi dokaj močna krščanska skupnost. To so Asirci, staroselsko krščansko prebivalstvo starodavne Mezopotamije, ki so v preteklosti govorili aramejski oziroma sirski jezik, po arabskih osvojitvah pa so prevzeli arabščino.

V mestu je tudi veliko krščanskih beguncev, ki so v zadnjem času sem pribežali v strahu pred Islamsko državo. Poleg Kurdov in Asircev v mestu živijo tudi Arabci, Turkmeni (tj. Turki) in Čerkezi.

Kurdski borci, ki so zaustavili nalet džihadistov Prav iraški Kurdi oziroma njihove oborožene sile z imenom pešmerga so tudi najbolj zaslužni za zaustavitev naleta džihadistov Islamske države v preteklih mesecih. Slovenski vojaki bodo tako urili pešmerge, ki so na prvih bojnih črtah spopada z zloglasno Islamsko državo.

Poleg boja proti Islamski državi pa je velik cilj iraških Kurdov tudi osamosvojitev od Iraka, kar lahko zaplete položaj v državi. Ni čudno, da iraška osrednja oblast (to imajo v rokah Iranu naklonjeni šiiti) zelo sumničavo opazuje tuje inštruktorje, ki urijo pešmerge.

Spor med šiiti in Kurdi Decembra lani je tako vlada v Bagdadu zahtevala, da 150 turških inštruktorjev, ki urijo pešmerge, odide iz iraškega Kurdistana oziroma Iraka. Spore med Erbilom in Bagdadom lahko še bolj zaostri nedavna zahteva voditelja iraškega Kurdistana Masuda Barzanija, da postane iraški Kurdistan neodvisna država in da imajo iraški Kurdi pravico do referenduma o samostojnosti.

Vprašanje pa je, kako se bodo na osamosvojitvene težnje Kurdov odzvali šiiti oziroma osrednja oblast v Bagdadu.