Petek, 22. 4. 2022, 7.41
2 leti
Rusi naj bi zavzeli na tisoče ton ukrajinskega streliva #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,11
44
58. dan vojne v Ukrajini. Rusi trdijo, da so zavzeli vojaško skladišče blizu Harkova in da imajo pod nadzorom na tisoče ton ukrajinskega streliva. "Ljudje so ujeti v zakloniščih in njihova življenja so v rokah ene osebe – Vladimirja Putina," je v intervjuju povedal župan obleganega Mariupola Vadim Bojčenko. Na evakuacijo iz Mariupola še vedno čaka okoli 200 ljudi, a ta v sredo ni bila uspešna, saj jim je uspelo iz mesta rešiti le okoli 80 ljudi, je dejal župan.
1/2 The largest arsenal in Europe, in Balakliya, Kharkov region, came under the control of the RF Armed Forces.
— Victor (@Vick_top55) April 22, 2022
“Having thrown tens of thousands of tons of ammunition near Kharkov, Kyiv greatly simplified the logistics of our army. Considering the scale of the arsenal scattered pic.twitter.com/nNbcCwdyJi
20.33 Nizozemska načrtuje dobavo havbic Ukrajini
19.39 Vodja ZN gre k Putinu v Moskvo
19.32 Rusi: Zavzeli smo vojaško skladišče pri Harkovu, v katerem je na tisoče ton streliva
17.29 Lavrov: Pogovori med Ukrajino in Rusijo so zastali
16.30 Francija v Ukrajino pošilja težko topništvo
15.18 Rusija pripravljena na prekinitev ognja v Mariupolu
13.56 Britanski premier: Vojna v Ukrajini bi lahko trajala do konca leta 2023
12.42 ZN: V Ukrajini vse več dokazov o ruskih vojnih zločinih
11.55 Rusija si prizadeva za popoln nadzor nad Donbasom in jugom Ukrajine
11.51 Scholz pod pritiskom zaradi nemških pošiljk orožja Ukrajini
9.03 Zelenski: Ukrajina potrebuje sedem milijard dolarjev na mesec
8.21 Ukrajina zavrača ruske trditve o padcu Mariupola
8.19 Biden v Ukrajino pošilja 120 "dronov duhov"
4.55 "Življenja ljudi, ujetih v Mariupolu, so v rokah ene osebe"
6.43 OAS Rusiji odvzela status stalne opazovalke
20.33 Nizozemska načrtuje dobavo havbic Ukrajini
Nizozemska se z Nemčijo pogaja o skupni dobavi havbic Ukrajini, je za nizozemsko tiskovno agencijo ANP potrdila obrambna ministrica Kajsa Ollongren, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Več kot to, da so pogajanja o dobavah v zaključni fazi, Ollongrenova ni dejala.
Nemška ministrica za obrambo Christine Lambrecht je že v četrtek potrdila, da bo Nemčija ukrajinske vojake usposabljala za uporabo havbic. Vendar pa te ne bodo prišle iz Nemčije, temveč iz Nizozemske.
Nizozemska vojska ima 54 samovoznih havbic, ki imajo doseg do 50 kilometrov.
V začetku tedna je nizozemski premier Mark Rutte objubil, da bodo dobavili več orožja Ukrajini, vključno z oklepnimi vozili.
19.39 Vodja ZN gre k Putinu v Moskvo
Generalni sekretar ZN bo v torek odpotoval v Moskvo na obisk k Putinu, so sporočili iz Kremlja.
Antonio Guterres bo imel tudi delovno kosilo s Sergejem Lavrovom.
Tiskovni predstavnik prvega moža ZN je dejal, da Guterres upa, da bodo razpravljali o tem, kaj lahko storijo za mir v Ukrajini. O morebitnem obisku je v stiku z Ukrajinci tudi urad vodje ZN.
19.32 Rusi: Zavzeli smo vojaško skladišče pri Harkovu, v katerem je na tisoče ton streliva
Rusija trdi, da so zavzeli vojaško skladišče blizu Harkova in da imajo zdaj pod nadzorom na tisoče ton ukrajinskega streliva.
#Afghanistan revisited: #Nato, #EU #US donating incredible amounts 1000 & 1000 + tons of ammunition via #Ukraine army to #Russia n army. #kharkov #UkraineConflict #UkraineCrisis pic.twitter.com/Uj9XgRN3Ie
— GungHo2 (@GungHo2) April 22, 2022
To je sporočila tiskovna agencija Tass s sklicevanjem na rusko obrambno ministrstvo. Novica ni bila neodvisno potrjena. Ukrajinske oblasti so sporočile, da Rusi izvajajo ofenzivo na tem območju.
V Harkovu so po navedbah ukrajinskih virov Rusi zadeli poročno dvorano in glavno tržnico. Poročajo o žrtvah.
17.29 Lavrov: Pogovori med Ukrajino in Rusijo so zastali
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da so pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini zastala, za kar je obtožil ukrajinsko stran. Zunanji minister Rusije je ob tem dejal, da ima vtis, da ukrajinske oblasti sploh nočejo nadaljevati pogovorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Lavrov je po srečanju s kazahstanskim zunanjim ministrom v Moskvi dejal, da Rusija že okoli pet dni ni prejela odgovora o njihovem zadnjem predlogu.
Glavni pogajalec ruske strani Vladimir Medinski je sicer dejal, da se je danes pogovarjal s predstavniki Ukrajine.
Pogajanja med sprtima stranema so doslej obrodila le malo sadov.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je pretekli teden dejal, da so pogajanja z Rusijo o končanju vojne zelo zahtevna.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom obtožil ukrajinsko stran, da ni pripravljena "iskati obojestransko sprejemljivih rešitev", so sporočili iz Kremlja.
16.30 Francija v Ukrajino pošilja težko topništvo
Francija pošilja Ukrajini več težkih artilerijskih enot, je danes povedal predsednik Emmanuel Macron, saj vse več zahodnih držav po ruski invaziji Kijevu prispeva težje orožje. "Dobavljamo pomembno opremo, od protitankovskih raket do samovoznih havbic," je Macron povedal za regionalni časnik Ouest-France.
1st, the towed artillery.
— Mark Hertling (@MarkHertling) April 22, 2022
There are 2 types. I don't know how many of each are being sent but here are some details.
The older models are the "M198" (cannon-cockers say "M-one-niner-eight"). Produced in 1969, it's a good cannon.
Range 14-30 km, depending on the round. 2/ pic.twitter.com/HW8djLdSMA
"Mislim, da moramo po tej poti nadaljevati, a vedno z mislijo, da sami ne postanemo neposredno vključeni v spopad," je poudaril Macron.
Tudi obrambna ministrica Florence Parly je na Twitterju potrdila, da bo Francija poslala "več artilerijskih topov cezar in na tisoče izstrelkov".
Cezar izdeluje proizvajalec orožja Nexter, ki je delno v državni lasti. Gre pa za 155-milimetrsko havbico, nameščeno na šasiji šestkolesnega tovornjaka, katere izstrelki dosežejo razdaljo več kot 40 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
15.18 Rusija pripravljena na prekinitev ognja v Mariupolu
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je pripravljeno na humanitarno premirje na območju jeklarne Azovstal v Mariupolu pod pogojem, da se tamkajšnje ukrajinske sile predajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi navedlo, da se premirje lahko začne z "dvigom belih zastav" na območju jeklarne, ki velja za zadnje oporišče ukrajinskih sil v tem pristaniškem mestu.
Ministrstvo zagotavlja, da bo v tem primeru omogočen varen izhod stotinam civilistom, ki naj bi bili skupaj z ukrajinskimi vojaki na obleganem območju.
Obrambno ministrstvo v izjavi obljublja, da bodo civilisti prosto izbirali, ali želijo biti pospremljeni na območja pod nadzorom ukrajinskih ali ruskih sil, predanim ukrajinskim vojakom pa zagotavlja preživetje.
"Ta izjava bo nenehno predvajana ukrajinskim formacijam v Azovstalu prek vseh radijskih kanalov vsakih 30 minut," je še sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Rusija je že v četrtek objavila, da je vzpostavila nadzor nad Mariupolom, z izjemo jeklarne Azovstal.
Pavlo Kirilenko, ukrajinski guverner regije Doneck, je za AFP danes dejal, da je uspeh ruske vojaške operacije odvisen od tega, ali lahko ruska vojska zavzame to mesto na južni obali Ukrajine.
Kirilenko je dejal, da ukrajinske sile v mestu še razpolagajo s strelivom, in dodal, da so "izčrpane po dveh mesecih bojevanja".
Guverner je še ponovil očitke več ukrajinskih uradnikov, ki rusko vojsko obtožujejo, da onemogoča vzpostavitev humanitarnih koridorjev, in pri tem dodal, da Rusi namesto tega ustvarjajo paniko med preostankom prebivalstva v mestu.
"Kako? Blokade, lakota, neprestano obstreljevanje, zračni napadi, raketni napadi, težko topništvo in tanki, ki so uničili večino hiš v Mariupolu," je dejal.
13.56 Britanski premier: Vojna v Ukrajini bi lahko trajala do konca leta 2023
Predsednik vlade Združenega kraljestva Boris Johnson je danes v New Delhiju dejal, da bi vojna v Ukrajini zaradi odločnega odpora proti ruski invaziji lahko trajala do konca 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Johnson je to stališče podelil v odgovoru na novinarsko vprašanje med dvodnevnim delovnim obiskom Indije, kjer so ga novinarji vprašali, ali se strinja z oceno obrambnih obveščevalcev, da bi se vojna v Ukrajini lahko vlekla do konca naslednjega leta.
Johnson je nadalje dejal, da meni, da je ruski predsednik Vladimir Putin z invazijo na Ukrajino napravil "katastrofalen spodrsljaj".
Britanski premier je napovedal še, da bo prihodnji teden britansko veleposlaništvo v Kijevu znova odprlo vrata. Natančen datum ponovnega odprtja ni znan, vendar je britansko ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, da se trenutno nadaljuje proces zavarovanja prostorov veleposlaništva. Kljub ponovnemu odprtju potovanje v Ukrajino vsem državljanom Združenega kraljestva še vedno odsvetujejo.
Johnson je ob tem priznal tudi, da Velika Britanija proučuje možnosti, da bi poslala lastne tanke na Poljsko, posledično pa bi Poljska lahko svoje tanke sovjetske izdelave T-72 poslala v Ukrajino.
12.42 ZN: V Ukrajini vse več dokazov o ruskih vojnih zločinih
Združeni narodi so danes obtožili rusko vojsko, da je od začetka invazije v Ukrajini zagrešila vojne zločine, in opozorili, da so bila poteptana načela humanitarnega prava. Inšpektorji ZN so v ukrajinskem mestu Buča na obrobju Kijeva potrdili poboje 50 civilistov, so sporočili v uradu visokega komisariata ZN za človekove pravice.
Po podatkih urada ZN za človekove pravice je v Ukrajini vse več dokazov o vojnih zločinih. Ruske sile so brez razlikovanja obstreljevale in bombardirale naseljena območja, pri čemer so ubijale civiliste ter uničevale bolnišnice, šole in drugo civilno infrastrukturo, je danes sporočil urad visoke komisarke za človekove pravice Michelle Bachelet.
"Preiskovalci ZN za človekove pravice so 9. aprila med misijo v Buči potrdili, da je bilo tam ubitih približno 50 civilistov, med drugim tudi z usmrtitvijo po hitrem postopku," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala tiskovna predstavnica urada Ravina Shamdasani.
"O tem, ali je res tako, bo na koncu odločilo sodišče, vendar je vse več dokazov, da se dogajajo vojni zločini," je dejala.
Poleg vsesplošnih napadov in zavračanja zdravstvene pomoči so zabeležili na stotine poročil o ubojih in spolnem nasilju. Napad na železniško postajo v Krematorsku, kjer je bilo 8. aprila s kasetnim strelivom ubitih 60 civilistov, je pokazal, da se načela mednarodnega humanitarnega prava ne upoštevajo, je opozorila Bacheletova.
Čeprav Shamdasanijeva ni izključila možnosti, da je tudi ukrajinska stran v nekaterih primerih kršila humanitarno pravo, pa je vztrajala, da je mogoče veliko večino teh kršitev pripisati ruskim silam. Več kot 92 odstotkov žrtev, ki jih je zabeležil urad, je "mogoče pripisati ruskim silam", je opozorila.
"V zadnjih osmih tednih se mednarodno humanitarno pravo ne le ni upoštevalo, ampak je bilo preprosto poteptano," je opozorila Bacheletova ter vse strani znova pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.
11.55 Rusija si prizadeva za popoln nadzor nad Donbasom in jugom Ukrajine
Ruska vojska si bo prizadevala prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, je danes dejal visok ruski general Rustam Minekajev. S tem bi po njegovih besedah vzpostavili kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim. Na vzhodu Ukrajine, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo, se medtem nadaljuje intenzivno obstreljevanje.
"Od začetka druge faze posebne operacije je ena izmed nalog ruske vojske vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino," je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal generalmajor Minekajev.
"To nam bo omogočilo vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima in pridobitev nadzora nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti, pristanišči v Črnem morju, prek katerih potekajo dostave kmetijskih in metalurških proizvodov," je na zasedanju združenja obrambnih podjetij v mestu Jekaterinburg dejal general.
Te besede bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko nakazovale, da namerava Rusija zavzeti tudi Odeso, veliko pristanišče in tretje največje mesto v državi.
Obenem pa je Minekajev omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino.
Proruski medij Readovka je objavil, da je rusko obrambno ministrstvo na zaprtem brifingu za javnost sporočilo, da so od začetka invazije v Ukrajini izgubili 13.414 ruskih vojakov, še sedem tisoč jih pogrešajo. Objavo so pozneje izbrisali.
In a now deleted VK post, the pro-Kremlin media outlet Readovka claims that Russia’s Defense Ministry stated at a “closed briefing” that it’s lost 13,414 soldiers in Ukraine *plus* another 7,000 who are missing. 116 sailors killed aboard the Moskva, with 100+ still missing. pic.twitter.com/jHx7lZi9WA
— Kevin Rothrock (@KevinRothrock) April 22, 2022
11.51 Scholz pod pritiskom zaradi nemških pošiljk orožja Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz se bo srečal z vprašanji odbora za obrambo nemškega parlamenta glede dobav orožja Ukrajini. Nemčija sicer pripravlja večstranski dogovor o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino z več vzhodnoevropskimi državami, vanj je vključena tudi Slovenija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovenija bo po navedbah dpa v Ukrajino poslala tanke T-72 sovjetske izdelave, Nemčija pa bo v zameno Sloveniji dala tanke oz. oklepnike nemške izdelave iz lastnih zalog. Na slovenskem ministrstvu za obrambo so na vprašanje STA v četrtek odgovorili, da morebitnih dogovorov o pošiljkah orožja v Ukrajino ne morejo komentirati. Ko bodo odločitve sprejete, pa bodo o tem obvestili javnost.
Nemška vlada pod vodstvom Olafa Scholza je bila v zadnjih mesecih večkrat tarča kritik zaradi zadržanosti do pošiljanja oborožitve v Ukrajino. Omenjeni dogovor je po navedbah dpa torej del Scholzovega odziva na kritike, da zavrača dobavo močnejšega orožja Ukrajini. Kritike so prišle predvsem iz ukrajinske in poljske vlade, pa tudi njegovih političnih kolegov.
Scholz je v pogovoru za današnji Spiegel znova zagovarjal nemško stališče glede dobav orožja Ukrajini. Tako kot več deset zaveznic je Nemčija dobavila protitankovsko orožje, protiletalsko opremo, strelivo, vozila in veliko materiala iz zalog nemške vojske, ki je neposredno pomagalo Ukrajini pri njeni obrambi. To vidimo v vojaških uspehih ukrajinske vojske, je, kot povzema časnik Welt, dejal nemški kancler.
Vendar pa so možnosti nemške vojske za dobavo dodatnega orožja iz lastnega arzenala "večinoma izčrpane", je opozoril Scholz. Pri tem je poudaril, da bi Ukrajini pomagala le oprema, ki bi jo bilo mogoče uporabljati brez dolgotrajnega usposabljanja. "To najhitreje dosežemo z orožjem iz nekdanjih sovjetskih zalog, ki ga Ukrajinci dobro poznajo," je dejal.
Omenil je menjavo s Slovenijo, ki bi Ukrajini dobavila tanke sovjetske izdelave, v zameno pa bi dobila pomoč Nemčije.
9.03 Zelenski: Ukrajina potrebuje sedem milijard dolarjev mesečno
Ukrajina na mesečni ravni za delovanje potrebuje sedem milijard dolarjev, za poznejšo obnovo pa bo potrebnih več sto milijard dolarjev, je v četrtek na srečanju Mednarodnega finančnega sklada (IMF) in Svetovne banke dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svetovna banka dozdajšnjo škodo v državi ocenjuje na približno 60 milijard dolarjev.
Po besedah Zelenskega je sedem milijard dolarjev mesečno potrebnih za nadomestitev gospodarskih izgub, ki jih je država utrpela zaradi ruske invazije. Poleg tega pa bo Ukrajina potrebovala "na stotine milijard dolarjev za obnovo vsega tega pozneje", je dejal prek videopovezave iz Kijeva.
"Ruska vojska načrtno uničuje vse objekte v Ukrajini, ki služijo kot ekonomska osnova za življenje. To vključuje železniške postaje, skladišča hrane, naftne rafinerije," je dejal zbranim na srečanju finančnih ministrov in guvernerjev držav članic IMF ter Svetovne banke v Washingtonu.
Zavzel se je še za to, da mednarodna skupnost Rusijo nemudoma izključi iz mednarodnih finančnih institucij, vključno s Svetovno banko, IMF in drugimi. Vse države "morajo biti pripravljene takoj prekiniti vse vezi z Rusijo", je dejal v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
8.21 Ukrajina zavrača ruske trditve o padcu Mariupola
Opustošeno mesto Mariupol se kljub ruskim trditvam, da so ga zavzeli, še naprej upira, je danes zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Sporočil je tudi, da je Rusija zavrnila predlog prekinitve ognja za pravoslavne velikonočne praznike. Na vzhodu Ukrajine se medtem glede na navedbe ukrajinske vojske spopadi zaostrujejo.
Rusija je včeraj naznanila zavzetje Mariupola, le še v jeklarni Azovstal naj bi ostajalo nekaj tisoč ukrajinskih vojakov. V obsežen tovarniški kompleks naj bi se sicer zateklo tudi več tisoč civilistov.
A Zelenski je ponoči zatrdil, da se boj nadaljuje. "Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah," je dejal. "Lahko le odlašajo z neizogibnim – trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupol, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji," je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Pristaniško mesto na jugu države je že dolgo tarča neizprosnih napadov ruskih sil, ki želijo vzpostaviti kopenski most med priključenim Krimom in proruskima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu.
Mestni svet Mariupola je v četrtek objavil posnetke iz zraka, ki naj bi dokazovali obstoj množičnih grobišč v bližini mesta. Tudi ameriško satelitsko podjetje Maxar je zasledilo območje z okrog 200 grobovi. Posnetki naj bi prikazovali širjenje grobišča, ki je začelo nastajati konec marca. Glede na trditve lokalnih oblasti naj bi Rusi tam pokopavali civiliste iz Mariupola, poroča britanski BBC.
Ruska ofenziva se je sicer v zadnjem času usmerila zlasti na vzhod države, kjer se po navedbah ukrajinske vojske spopadi krepijo. Ruske enote so zaostrile boje vzdolž celotne frontne linije v regiji Doneck, je v jutranjem poročilu navedel generalštab ukrajinske vojske.
Ponudbo prekinitve ognja za čas pravoslavne velike noči, ki bo ta konec tedna, je medtem ruska stran po navedbah Zelenskega zavrnila. K prekinitvi ognja za velikonočne praznike sta med drugim pozvala papež Frančišek in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
"To zelo dobro kaže, kako voditelji te države dejansko obravnavajo krščansko vero in enega od najbolj radostnih in pomembnih praznikov," je v četrtek zvečer dejal Zelenski in dodal, da kljub temu ohranjajo upanje v mir in to, da bo življenje premagalo smrt.
8.19 Biden v Ukrajino pošilja 120 "dronov duhov"
Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj v Beli hiši naznanil 800 milijonov dolarjev dodatne vojaške pomoči Ukrajini za obrambo pred ruskim napadom. Napovedal je tudi poenostavitev postopkov za vstop ukrajinskih beguncev v ZDA, ki naj bi obenem poskušale prekiniti neformalne migrantske poti in vstop migrantov prek meje z Mehiko.
V Ukrajino bodo med drugim poslali 120 brezpilotnih letal, tako imenovanih dronov duhov, ki se v stilu kamikazov zaletijo v tarčo in so po enkratni uporabi uničeni.
6.43 OAS Rusiji odvzela status stalne opazovalke
Organizacija ameriških držav (OAS) je v četrtek zaradi napada na Ukrajino Rusiji odvzela status stalne opazovalke, kar je nemudoma pozdravil državni sekretar ZDA Antony Blinken. Sporočil je, da je OAS pokazala, da ne bo mirno opazovala ruskih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.
Blinken v nadaljevanju ni skoparil s kritikami na račun Rusije, ki jo je med drugim obtožil, da je z nesmiselno vojno iz domov pregnala več kot deset milijonov Ukrajincev, škodovala državnim gospodarstvom po vsem svetu, ogrozila varnost oskrbe s hrano in napadla temelje globalnega miru in varnosti.
OAS s svojo odločitvijo torej pošilja jasno sporočilo Kremlju, naj nemudoma konča vojno, umakne svoje sile in spoštuje mednarodno pravo.
4.55 "Življenja ljudi, ujetih v Mariupolu, so v rokah ene osebe"
"Ljudje so ujeti v zakloniščih in njihova življenja so v rokah Vladimirja Putina," je v intervjuju povedal župan obleganega Mariupola Vadim Bojčenko.
Izpostavil je, da so Rusi blokirali humanitarne koridorje in ustavili večkratne poskuse evakuacije civilistov. "Prosili so nas za zemljevide evakuacijskih koridorjev in posredovali smo jim jih. Vprašali so nas, koliko avtobusov s civilisti bo odšlo, in posredovali smo jim številko. In potem so uničili vse te poti, uničili so naše avtobuse," je pojasnil župan.
Po njegovih besedah je v mestu ujetih okoli sto tisoč ljudi, vojaki v jeklarni Azovstal pa se ne bodo predali: "Živi so in njihova življenja so v rokah ene osebe – Vladimirja Putina."
Na evakuacijo iz Mariupola čaka okoli 200 ljudi, a ta v sredo ni bila uspešna. V sredo so evakuirali okoli 80 ljudi, je dejal župan in danes znova pozval k evakuaciji civilistov.
Satelitski posnetki so razkrili novo množično grobišče okoli 18 kilometrov iz mesta Mariupol, ki je z izjemo tovarne jekla Azovstal pod nadzorom ruske vojske. "Rusija je skrivala dokaze o svojih barbarskih vojnih zločinih v Mariupolu, tako da je trupla civilistov, ubitih med obstreljevanjem z granatami, zakopala v novo množično grobišče. Tukaj bi lahko bilo zakopanih okoli devet tisoč civilistov," je povedal župan Mariupola.
44