Sabina iz Švice: Neumno mi je bilo, da kot medicinska sestra nisem nič vredna

Sabina Beganović je o odhodu v tujino sanjala več let, kolebala je med daljno Avstralijo in Švico, kjer so zdravstveni delavci zelo dobrodošli. Nazadnje se je po eni stani zaradi partnerja, po drugi strani zato, ker je lažje dobiti zaposlitev, odločila za Švico, kjer zdaj živi dobro leto.

Slovenija zdravstveno osebje premalo ceni Dolgoletne želje o odhodu v tujino so bile med drugim plod neurejenih zdravstvenih razmer v Sloveniji. Kot medicinska sestra je bila v domovini zaposlena pet let, ob delu je tudi študirala, a kljub trdemu delu, vedno več izkušnjam in nazadnje višji izobrazbi zaradi zamrznjenih napredovanj v javnem sektorju vse to nikoli ni bilo nagrajeno.

"Vedno bolj se mi je zdelo neumno, da s svojo šolo in izkušnjami kot medicinska sestra nisem nič vredna, sploh ker sem vedela, kako je zdravstvo urejeno v Švici ali Avstraliji, kakšne plače imajo in koliko jih cenijo," razlaga Sabina. "Zakaj bi se v Sloveniji kljub dobri in visoki izobrazbi pretegnila za 800 ali tisoč evrov mesečne plače, če lahko v Švici delam precej manj za veliko boljše plačilo?"

25-letna Sabina je, kot pravi, s selitvijo v Švico izbrala lagodnejše življenje. Trenutno dela v bivalni skupini podružnice doma za starostnike v Zürichu, in sicer ne za polni delovni čas, temveč zgolj za 80 odstotkov, saj ji to finančno povsem zadošča. V prihodnosti si seveda želi delati v bolnišnici, morda na intenzivni negi ali otroškem oddelku, kjer je delala v Sloveniji, a šele takrat, ko bo sama povsem prepričana o svojem jezikovnem znanju švicarske nemščine.

Dobre plače, plačane nadure, trinajsta plača … Zdravstvo je, kakor tudi druga področja, v Švici veliko bolje urejeno – ljudje so za svoje delo in izobrazbo pošteno plačani, namesto regresa dobijo polno trinajsto plačo, na nadure nihče ne pozabi, temveč jih morajo nujno izkoristiti ali pa dobijo izplačane, plača z leti narašča, sicer le za kakšen odstotek, a je vseeno dovolj za motivacijo delavcev, pravi Sabina.

Ker so zadeve urejene in so zaposleni zadovoljni, predvsem pa motivirani, švicarsko zdravstvo ne pozna afer, kakršnim v Sloveniji zadnja leta ni videti konca, je prepričana Sabina.

Zavarovanci pošteno plačujejo, a imajo od tega tudi koristi Urejeno zdravstvo je – tudi z vidika zavarovanca – za Ljubljančanko ena boljših zadev "obljubljene dežele". Obveznega prispevka za zdravstveno varstvo ni, a če ne plačuješ, tvegaš, da boš v primeru bolezni ali nesreče pošteno razbremenil denarnico.

Koliko boš plačeval zavarovalnici, se odločiš sam, od tega pa bodo odvisne tudi tvoje pravice – Sabina plačuje najvišjo premijo, to je okoli 370 frankov (350 evrov) mesečno, kar pomeni, da mora za zdravstvene storitve prvih 300 frankov (280 evrov) v letu plačati sama, pozneje plača le deset odstotkov. Če bi, na primer, plačevala 200 frankov (190 evrov) mesečno, bi morala za zdravstvene storitve sama plačati prvih 2.500 frankov (2.350 evrov).

Prednost tako urejenega zasebnega zdravstva je, da pacientom na zdravnika ni treba čakati. "Ko je imel moj mož vnetje ušesa, je bilo za konec tedna tako hudo, da ni mogel čakati. Če bi šla na Metelkovo, bi vsaj pet ur prebila v čakalnici, da bi prišla v ambulanto, v Švici pa sva vse uredila v eni ur. Poklicala sva dežurno ambulanto, šla k zdravniku, kjer so ga pregledali, šla v ambulanto in se vrnila domov."

"Švica je lahko vzor vsem državam, ne le Sloveniji" Slovenija je upravičeno sanjala, da bo nekoč druga Švica, je prepričana Ljubljančanka. Pravi, da je ta "Švica lahko vsem državam za vzor, ne le Sloveniji". Zakaj? "Ker smo ljudje, ki tu živimo, zadovoljni tako z načinom delovanja politike, gospodarstva kot stanovanjskimi, prometnimi in službenimi zadevami ter čistočo."

Vse je urejeno po predpisih, ki jih ljudje spoštujejo in upoštevajo. Če se pri znaku stop ne boš ustavil, tudi če ni nobenega vozila nasproti, boš plačal kazen. Ljudje se zaradi tega sploh ne bodo pritoževali, ker vedo, da so si to zakuhali sami.

"Je pa res, da tu ni nič zastonj. Če boš dobil brezplačno parkirišče pred nakupovalnim središčem, boš že presenečen. A zato imamo tudi precej boljše plače," pravi Sabina. Ob višjih plačah so vsekakor višji tudi življenjski stroški – stroški stanovanja se gibajo okoli 350 frankov (330 evrov), najemnine nad 1.500 frankov (1.410 evrov) –, a kljub temu živiš precej bolje in si lažje privoščiš nadstandardne stvari.

Švicarji so kot Slovenci, le prijaznejši Zaradi velikega priseljevanja je Švica kulturno precej pisana država, domačini pa so do tujcev večinoma prijazni in jih lepo sprejmejo.

"So zelo gostoljubni in veseli ljudje. Ko sem dobila prvo službo, me je tam prvi dan čakalo darilo dobrodošlice, in čeprav sem v tej službi ostala le dober mesec, so mi za slovo dali čokolado. Podobno je bilo v drugi službi. Pokažejo ti, da so te veseli, in tako se res počutiš sprejetega," razlaga Sabina.

Švicarski Nemci so sicer po njenem opisu nekoliko zaprti in zadržani ljudje, ki potrebujejo svoj čas, da te spoznajo. "Taki smo tudi Slovenci, le da so Švicarji po mojem mnenju prijaznejši in se, ko potrebuješ pomoč, vedno potrudijo, da ti pomagajo. Ko si na primer v banki in dolgo časa urejaš zadeve, uslužbenec nikoli ne bo naveličan."

Na slabše ne bo šla Na vprašanje, ali je kaj, s čimer v Švici ni zadovoljna, Sabina skorja ne najde odgovora. So le malenkosti, na katere se mora še privaditi. Čeprav je s težkim srcem za seboj pustila družino in prijatelje, ki jih še vedno obiskuje vsak mesec, je s svojim novim življenjem več kot zadovoljna.

In ni dvoma, da bo v Švici ostala. "Z možem bova tu ostala že zato, ker on tu živi že vse življenje. Poleg tega ne bi šla na slabše, ker mi je tu tako dobro. Dobro se počutim v okolici in državi, pa tudi ko dobim plačo. Iskreno."