Sreda, 3. 7. 2024, 10.15
4 mesece, 3 tedne
Ruske sile znova silovito napadle Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Tarča ruskih napadov sta bili tudi regiji Doneck in Harkov, kjer sta bili ponoči po navedbah lokalnih oblasti ubiti dve osebi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V ruskem napadu z raketami in droni na ukrajinsko mesto Dnipro je bilo ubitih pet ljudi, 34 pa je bilo ranjenih, je danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Še dve osebi sta bili ubiti v ruskih napadih na regiji Doneck in Harkov. O napadih poročajo tudi iz Rusije, kjer je zračna obramba ponoči sestrelila več ukrajinskih dronov.
Članice zveze Nata so se teden dni pred vrhom zavezništva v Washingtonu dogovorile, da bodo prihodnje leto za pomoč Ukrajini namenile 40 milijard evrov, so danes za nemško tiskovno agencijo dpa potrdili diplomati. Hkrati pa članice niso podprle načrta o dolgoročni finančni zavezi za Ukrajino, ki bi znašala 40 milijard evrov na leto.
Članice Nata bodo Ukrajini prihodnje leto namenile 40 milijard evrov pomoči
K dolgoročni finančni podpori Ukrajine je članice sredi junija pozval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Kot je takrat pojasnil, bi pomoč znašala 40 milijard evrov na leto, breme pa bi si članice razdelile glede na BDP, pri čemer bi ZDA prispevale okoli 50 odstotkov pomoči.
Stoltenberg si že dlje časa prizadeva, da bi se usklajevanje pomoči Ukrajini, zlasti vojaške, preusmerilo z ZDA na Nato. V luči tega pa so članice Nata junija sprejele operativni načrt za razširitev podpore zavezništva Ukrajini.
Z njim zavezništvo namerava v prihodnosti prevzeti mednarodno usklajevanje dobav orožja in dejavnosti usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Prav tako pa bi pod okrilje Nata prešla tudi kontaktna skupina za podporo Ukrajini, znana pod imenom Ramstein, ki jo trenutno vodijo ZDA.
Ruske sile znova z raketami in droni napadle Ukrajino
Zelenski je izrekel sožalje družinam in prijateljem žrtev napada v Dnipru. Zaveznike je znova pozval, naj okrepijo dobavo sistemov zračne obrambe in raket dolgega dosega. "Svet lahko zaščiti življenja, za to pa je nujna odločnost voditeljev," je dodal.
Vodja regionalnega sveta Mikola Lukašuk je na družbenih omrežjih objavil fotografije iz Dnipra, na katerih je bilo videti več poškodovanih stavb. "Tako je zdaj videti eno od mestnih nakupovalnih središč. Uničeni so bili avtomobili in okna, zadeta pa je bila tudi bencinska črpalka," je dejal.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je zračna obramba sestrelila šest ruskih dronov in pet od sedmih raket, ki so bile večinoma usmerjene proti Dnipru.
O napadih medtem poročajo tudi iz Rusije, kjer je zračna obramba po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi ponoči sestrelila deset ukrajinskih dronov. Pet naj bi jih sestrelila nad regijo Belgorod, štiri nad regijo Brjansk in še enega nad moskovsko regijo, ob sklicevanju na ruske medije poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Ruske sile so ponoči prav tako uničile dva ukrajinska pomorska drona, ki sta se približevala črnomorskemu pristaniškemu mestu Novorosijsk, je še dodalo rusko obrambno ministrstvo in objavilo posnetke, ki naj bi prikazovali uničenje dronov v morju.
Moskva je prav tako poročala o novem napredovanju ruskih sil. Te naj bi zavzele eno od okrožij v mestu Časiv Jar v bližini Bahmuta v regiji Doneck.
Raziskava: Ukrajinci verjamejo v zmago v vojni, Evropejci skeptični
Več kot polovica Ukrajincev še vedno verjame v zmago v vojni proti Rusiji, medtem ko so prebivalci evropskih držav glede tega precej bolj skeptični in v večji meri kot najverjetnejši izid vojne ocenjujejo kompromis med Rusijo in Ukrajino, kaže danes objavljena raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR).
Ukrajinsko zmago je kot najverjetnejši izid konca vojne proti Rusiji opredelilo 58 odstotkov Ukrajincev, kaže raziskava ECFR, ki je bila izvedena v maju. Prebivalci 14 evropskih držav, ki jih je zajela študija, pa so glede tega precej bolj skeptični.
Estonci najbolj optimistični, najbolj skeptični Grki
Najbolj optimistični z 38 odstotki so Estonci, v preostalih državah pa delež vprašanih, ki verjamejo v ukrajinsko zmago, ni presegel 20 odstotkov. V sedmih od 14 sodelujočih evropskih držav je med 40 in 50 odstotkov vprašanih menilo, da je najverjetnejši izid vojne kompromis med Ukrajino in Rusijo.
Najbolj skeptični so prebivalci Grčije, kjer so prepričanje v zmago Ukrajine izrazili zgolj trije odstotki vprašanih. Približno polovica jih pričakuje kompromis, kar 31 odstotkov vprašanih v tej državi pa je kot najverjetnejši izid vojne opredelilo zmago Rusije.
Več kot 50 odstotkov vprašanih v Grčiji, Bolgariji in Italiji je prepričanih tudi, da bi morala Evropa pritisniti na Ukrajino, da z Rusijo doseže dogovor o miru, medtem ko v Estoniji, na Švedskem in Poljskem več kot polovica meni, da bi morala Evropa podpirati Ukrajino do ponovne osvojitve vseh zasedenih ozemelj.
Vsi proti pošiljanju svojih vojakov na vojno območje
Ob tem so prebivalci prav vseh obravnavanih evropskih držav odločno proti pošiljanju svojih vojakov v Ukrajino – najbolj nenaklonjeni takšni potezi so v Bolgariji, kjer se je proti izreklo 90 odstotkov vprašanih.
Prebivalci evropskih držav so nekoliko bolj razdeljeni glede vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. V štirih od 12 članic EU, ki so sodelovale v raziskavi, je več kot polovica vprašanih ukrajinski vstop v EU ocenila kot dobro idejo, v Nemčiji pa 54 odstotkov ljudi meni, da to ne bi bila dobra poteza. Precej raznoliki so bili tudi odgovori na vprašanje, kdaj bi se Ukrajina lahko pridružila EU.
Vendar pa bi 45 odstotkov vprašanih v Ukrajini raje sprejelo izgubo ozemlja ob ohranitvi suverenosti in možnosti vstopa v Nato in EU kot pa možnost, da bi obdržali vse ozemlje, toda ob tem sprejeli demilitarizacijo in nevtralen status – zadnje omenjeno je podprlo 26 odstotkov vprašanih, preostalih 29 je odgovorilo, da ne ve.
