Ruska vojska prvič sprožila napade na zahodu Ukrajine #vŽivo

Župan Frankivska, mesta, ki je okoli 160 kilometrov zračne razdalje oddaljen od ukrajinsko-madžarske meje, je ljudi pozval, naj ostanejo doma, in jim sporočil, da jih bo obvestil, ko bo nevarnost mimo. Pozval jih je še, naj ne delijo fotografij ali posnetkov eksplozij, na spletu poroča britanski BBC.

At least 3 Russian Airstrikes are being reported in the Southwestern Ukraine city of Ivano-Frankivsk, it has not been reported what was Targeted but again with how Far West this City is, around 70 Miles from Hungary, Romania and Slovakia this may be more of a Warning to NATO. pic.twitter.com/zSQZchivQD

— OSINTdefender (@sentdefender) March 11, 2022

O raketnem napadu na letališče poročajo tudi iz Lucka, ki leži severno od Lvova. Župan Lucka je potrdil eksplozije v bližini letališča in tovarne za popravilo letal. "Ob 5.45 je ruski bombnik na vojaško letališče Luck izstrelil štiri rakete," je povedal predstavnik regionalnih oblasti Jurij Pohuljajko. Dejal je, da sta bila v napadu dva vojaka ubita, šest pa ranjenih.

Novice Vrh EU: Ukrajina sodi v evropsko družino, a hitrega članstva ne bo

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo napade na ti dve mesti. Sporočili so, da so z "visoko natančnimi napadi dolgega dosega" zadeli vojaški letališči v teh dveh mestih na zahodu Ukrajine.

O ruskih napadih pa poročajo tudi iz mesta Dneper, ki leži vzhodneje v osrednjem delu države. Ena eksplozija naj bi prizadela dvonadstropno tovarno čevljev. Drugi dve pa naj bi odjeknili v bližini vrtca in večstanovanjskega poslopja, poročanje ukrajinskih medijev povzema BBC. Iz mesta poročajo o najmanj eni smrtni žrtvi med civilisti.

22.11 Ukrajina: Rusija blokira evakuacijo iz Mariupola

Ukrajinska nemestnica predsednika vlade Iryna Vereshchuk je obtožila ruske sile, da kršijo in streljajo na ljudi, ki jih zaradi bombardiranja vozijo iz mesta.

22.05 Ukrajinski otroci z rakom prispeli v Španijo

25 ukrajinskih otrok z rakom je z letalom prispelo iz Poljske v Madrid, kjer bodo ostali na zdravljenju, so zapisali na španskem ministrstvu za obrambo.

Prišli so skupaj z družinskimi člani, kjer so jih pegledali in določili, ali bodo ostali v bolnišnici ali pa odšli v centre za ukrajinske vojne begunce.

21.47 Biden: To bi pomenilo tretjo svetovno vojno

I want to be clear: We will defend every inch of NATO territory with the full might of a united and galvanized NATO.

But we will not fight a war against Russia in Ukraine.

A direct confrontation between NATO and Russia is World War III. And something we must strive to prevent.

— President Biden (@POTUS) March 11, 2022

Ameriški predsednik Biden je potrdil, da ZDA v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov. "Branili bomo vsak centimeter Nata, a se proti Rusiji ne bomo borili. Neposredno soočenje med Natom in ruskimi silami bi pomenilo tretjo svetovno vojno," je zapisal.

21.43 Urad ukrajinskega predsednika: V Melitopolju ugrabili župana

V mestu Melitopolj na jugu Ukrajine, ki so ga zasedle ruske enote, naj bi po navedbah ukrajinske strani ugrabili župan Ivana Fedorova. Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je prek družbenega omrežja Telegram objavil del videoposnetka, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako moškega odpeljejo iz osrednje stavbe.

The mayor of #Melitopol Ivan Fedorov was kidnapped, said Anton Gerashchenko

According to him, Fyodorov refused to cooperate with the Russian military occupying the city. He was detained at the city crisis center, where he was in charge of the city's life support. pic.twitter.com/mCzfCzDWzQ

— NEXTA (@nexta_tv) March 11, 2022

Ob objavi je Timošenko zapisal, da so ugrabili župana. Te novice ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so nedavno 33-letnega Fedorova obtožili, da financira ukrajinske nacionalistične organizacije. Denar naj bi po njihovih navedbah porabili za promocijo "terorističnih zločinov nad miroljubnimi prebivalci Donbasa".

V mestu so sicer v četrtek po proukrajinskih demonstracijah predstavili "prostovoljce" iz separatističnih območij na vzhodni Ukrajini kot nove policijske sile v mestu.

Mesto Melitopol, ki se nahaja v Zaporožju na jugu Ukrajine, ima okoli 150 tisoč prebivalcev.

21.37 Pentagon: Ni znakov o beloruskih vojakih v Ukrajini

ZDA nimajo dokazov, da bi bili vojaki Belorusije, ki velja za tesno zaveznico Rusije, v Ukrajini, je danes sporočil Pentagon. "Nismo videli nobenih znakov, da bi se beloruske enote ali sile premaknile v Ukrajino," je novinarjem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

Dodal je, da ZDA nimajo nobenih znakov o neposredni vpletenosti beloruskih sil, kar pa "ne pomeni, da se to ne bi moglo zgoditi, ali da se ne bo zgodilo."

Tiskovni predstavnik Pentagona je še dejal, da so ZDA zaznale navedbe beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da bi sile njegove države "prišle v obrambo ruskih sil, če bi bile napadene".

"To je prvič, da je kaj rekel o morebitni vpletenosti Belorusije" je še dejal Kirby in dodal, da "trenutno ni znakov, da bi se to dogajalo ali da se to obeta".

Neimenovani visoki ameriški obrambni uradnik je danes ob tem navedel, da so ruske sile iz Belorusije v Ukrajino izstrelile več kot 80 raket, kar predstavlja približno deset odstotkov od več kot 800 ruskih raket, izstreljenih nad Ukrajino od začetka invazije. Znotraj Ukrajine so ruske čete po njegovih navedbah izstrelile skoraj 400 izstrelkov, slabo polovico pa iz Rusije.

21.33 Rusi obstreljujejo v južnem mestu Nikolajev

Močno obstreljevanje je v petek zvečer izbruhnilo v ukrajinskem mestu Nikolajev. 

21.25 Države G7 odločene dodatno mednarodno osamiti Rusijo

Države skupine G7 so odločene z nadaljnjimi sankcijami okrepiti pritisk na Rusijo in jo dodatno mednarodno osamiti. Tako naj bi Rusiji odvzeli status "države z največjimi ugodnostmi" na trgih teh držav. Sankcije naj bi doletele tudi rusko elito, med drugim z omejitvijo dostopa do luksuznega blaga. Tem sankcijam se bo pridružila tudi EU.

Prizadevali si bodo tudi preprečiti, da bi Rusija imela dostop do financiranja pri vodilnih finančnih institucijah, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj.

Nadaljevali bodo tudi pritisk na ruske elite in oligarhe, ki so blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, in na druge "arhitekte vojne" ter njihove družinske člane. Želijo tudi preprečiti, da bi ti imeli dostop do luksuznega blaga in premoženja.

21.01 Ruski zračni napadi na mesta

Ruske zračne sile nadaljujejo z zračnimi napadi na Kijev, Harkov in Mariupolj, kjer so prebivalci že brez vode in elektrike, prehrane ter ogrevanja. Obstreljevanje se je začelo na stanovanjska poslopja v Mariupolju.

20.49 Zunanji minister Kuleba: Ker Putin ne more premagati ukrajinske vojske, ...

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je zapisal, da je v obleganem mestu Mariupolj v 12 dneh umrlo 1.582 civilistov, ki so jih pokopali v skupne masovne gorbove. Ker Putin ne more premagati ukrajinske vojske, bombardira neoborožene in blokira humanitarno pomoč. Zapisal je še, da Ukrajina potrebuje letala, da zaustavi ruske vojne zločine.

Besieged Mariupol is now the worst humanitarian catastrophe on the planet. 1582 dead civilians in 12 days, even buried in mass graves like this one. Unable to defeat the Ukrainian Army, Putin bombs the unarmed, blocks humanitarian aid. We need planes to stop Russian war crimes! pic.twitter.com/CSFPSlzrTa

— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) March 11, 2022

20.37 Naj bi Putin načrtoval "teroristični napad" na Černobil?

Ukrajinske obveščevalne službe so potrdile, da naj bi Vladimir Putin načrtoval "teroristični napad" na černobilsko jedrsko elektrarno, ter tako s provokacijo pozornost z napadov na Ukrajino prenesel na katastrofo na jedrski elektrarni, piše Independent.

Jedrska elektrarna je že od 24. februarja v rokah ruskih sil, odklopljena od elektrike in iz nadzornih sistemov IAEA (Mednarodna agencija za jedrsko energijo).

20.20 YouTube blokiral ruske medijske kanale

Iz YouTuba so sporočili, da so po vsem svetu blokirali ruske medijske kanale, ki jih financira država. 

20.12 Rusija bo odprla humanitarne koridorje, a le za pot v Rusijo

⚡️Russia promises to open daily humanitarian corridors, but only to Russia.

From 10 a.m. every day, Russia will open humanitarian corridors towards Russia. This will be done without the permission of the Ukrainian government.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 10, 2022

20.08 Švica zaradi ukrajinskega konflikta v prepoved preletov

Nevtralna Švica je danes sporočila, da ne bo odobrila nobenih zahtev za prelet tako stranema v ukrajinskem konfliktu kot državam, ki jima nudijo vojaško podporo. Odločite vlade ne velja za humanitarne ali zdravstvene lete, vključno z letalskim prevozom ranjencev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švicarska vlada je sporočila, da je razpravljala o načinu obravnave kakršnih koli zahtev za lete skozi švicarski zračni prostor v zvezi z "rusko agresijo na Ukrajino". Odločila je, da "ne bodo ugodili kakršnim koli zahtevam za prelet nad švicarskim ozemljem tako obema stranema v konfliktu kot drugim državam, ki bodo zagotavljale vojaško podporo stranema v konfliktu, predvsem glede dostave vojnega materiala," je zapisano v sporočilu za javnost.

Nevtralnost je eno od glavnih načel Švice. To narekuje, da se država ne sme vpletati v oborožene ali politične spopade med drugimi državami.

Švica se je sicer odločila, da bo sledila zgledu EU pri uvedbi ostrih sankcij proti Rusiji, zaradi česar so se že pojavile kritike, da Švica krši svojo tradicijo nevtralnosti. Švicarska vlada je sicer minuli teden odgovarjala, da je "uresničevanje teh sankcij združljivo z nevtralnostjo Švice".

Zgodovinsko gledano je imela nevtralnost pomembno vlogo pri nastanku švicarske države in je bila v dokumentih omenjena že leta 1647, je zapisano v vladni brošuri, ki so jo objavili po napadu Rusije na Ukrajino 24. februarja, še navaja AFP.

19.44 Biden obvestil Zelenskega o novih sankcijah za Rusijo

I called @ZelenskyyUa this morning to discuss our ongoing security, humanitarian, and economic assistance for the Ukrainian people. I updated him on the actions we are taking today in coordination with the G7 and EU to further raise the costs on Russia for its attack on Ukraine. pic.twitter.com/5lC8ueifFn

— President Biden (@POTUS) March 11, 2022

Ameriški predsednik Biden se je danes zjutraj pogovarjal o varnosti, humanitarnosti in ekonomske pomoči za Ukrajino. Obvestil ga je o novih sankcijah proti Rusiji, ki bodo stopila v veljavo in so jih sprejeli po pogovorih z G7 in Evropsko unijo.

18.35 Vrh EU med rusko vojno v Ukrajini z versajsko izjavo za krepitev suverenosti

Voditelji članic EU so šestnajsti dan ruske vojne v Ukrajini v Versaillesu sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo h krepitvi evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in povečanjem obrambnih zmogljivosti. Ukrajini so zatrdili, da sodi v evropsko družino, a izpostavili, da hitre poti v unijo ni.

"Ruska vojna agresije pomeni tektonski premik v evropski zgodovini," so voditelji zapisali v izjavi. K temu so dodali, da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako lahko unija ravna odgovorno v tej novi realnosti ter zavaruje svoje državljane, vrednote, demokracije in evropski model.

17.50 Belorusija bi lahko danes napadla Ukrajino

⚡️Belarus may launch attack on Ukraine today, on March 11.

According to Ukraine’s Center for Strategic Communications and Information Security, Belarusian forces may launch an assault against Ukraine at 9 p.m.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 11, 2022

Po podatkih ukrajinskega centra za strateške komunikacije in informacijsko varnost bi lahko beloruske sile nocoj ob 21. uri po lokalnem času začele napad na Ukrajino, so zapisali pri Kijev independent.

17.18 Biden napovedal odvzem trgovinskega statusa Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden je danes napovedal, da bo skupaj z državami skupine G7, EU in zveze Nato Rusiji odvzel trgovinski status "države z največjimi ugodnostmi"in vrsto drugih ukrepov za sankcioniranje Rusije zaradi vojne proti Ukrajini. Biden je dejal, da gre za nov uničujoč udarec ruski ekonomiji.

The unprecedented sanctions and export controls the U.S. and over 30 countries have imposed on Russia are taking their toll.

Today:
-The ruble is worth less than a penny
-The Russian stock market is closed for the longest time ever
-Russia’s credit rating is now “junk” status

— The White House (@WhiteHouse) March 11, 2022

Na koncu izjave je Biden na kratko odgovoril na vprašanje o ruskih obtožbah na račun ZDA, da v Ukrajini proizvajajo biološko in kemično orožje, kar na Zahodu razumejo kot napoved Rusije, da bo sama uporabila kemično orožje. Biden je dejal le, da bi Rusija v tem primeru plačala visoko ceno.

Biden je dejal, da bodo ZDA z zavezniki, ki predstavljajo 50 odstotkov svetovne ekonomije, Rusiji odvzeli poseben trgovinski status, to je status države z najvišjimi trgovinskimi ugodnostmi, kar je najmanj carin in največ uvoza in izvoza. "To bo še en uničujoč udarec ruski ekonomiji, ki že trpi pod sankcijami," je dejal Biden.

16.10 WHO zaradi morebitnih napadov na Ukrajino svari, naj ta uniči nevarne patogene v laboratorijih

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da je Ukrajino pozvala k uničenju vseh nevarnih patogenov v svojih laboratorijih, da bi se ob še vedno trajajočih ruskih napadih na državo izognila nevarnosti morebitnega izbruha bolezni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

WHO se zaveda zaskrbljenosti, ki bi jo to priporočilo lahko povzročilo, zato je poudarila širši kontekst dolgoletnega sodelovanja z ukrajinskimi oblastmi pri izboljševanju varnosti laboratorijev, še navaja AFP.

"WHO redno pomaga državam članicam pri izboljšanju njihovih zmogljivosti na področju javnega zdravja, vključno z zagotavljanjem večje varnosti laboratorijev, v katerih se hranijo vzorci patogenov, ki so nevarni za javno zdravje," so dejali pri WHO.

"Preučevanje in ocenjevanje razmer sta dela našega svetovanja na področju javnega zdravja v vsaki državi, da bi zagotovili čim manjše tveganje škode za prebivalstvo zaradi morebitnega nenamernega uhajanja patogenov iz laboratorijev," je dejal tiskovni predstavnik WHO Tarik Jašarević.

WHO na poziv agencije AFP sicer ni predložila seznama laboratorijev v Ukrajini, niti ni navedla njihovih stopenj biološke varnosti ali pojasnil o tem, katere patogene hranijo.

Jašarević prav tako ni povedal, ali so kateri od laboratorijev, na katere se nanašajo ta priporočila, na ogroženem območju zaradi bombardiranja ali zasedbe ruske vojske.

15.46 Telekom Slovenije ukrajinskim beguncem podaril predplačniške kartice

Telekom Slovenije je Kulturnemu društvu Ljubljana - Kijev za humanitarno pomoč prebivalcem Ukrajine doniral 20 tisoč evrov. Društvu je podaril tudi predplačniške kartice SIM s prednaloženim dobroimetjem za ljudi, ki so se zatekli v Slovenijo in bivajo pri sorodnikih ali prijateljih, so sporočili iz družbe Telekom Slovenije.

Telekom Slovenije je predplačniške kartice že podaril 115 mladim glasbenikom Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine, ki so pred nekaj dnevi prispeli v Ljubljano, in jim s tem omogočil stik s starši in bližnjimi, ki so še vedno v Ukrajini.

Telekom Slovenije je že konec februarja omogočil brezplačne klice iz svojega mobilnega in fiksnega omrežja v vsa mobilna in fiksna omrežja v Ukrajini, so ob tem še spomnili v podjetju.

14.48 ZN svari pred morebitnimi vojnimi zločini v Ukrajini

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.

"Ruske oblasti opozarjamo, da so načrtni napadi na civiliste in civilne objekte ter bombardiranje območij v mestih in vaseh ter druge oblike napadov po mednarodnem pravu prepovedani in lahko predstavljajo vojne zločine," je dejala tiskovna predstavnica.

Poudarila je tudi, da je bila stavba, ki je bila pred nekaj dnevi napadena v Mariupolju, delujoča porodnišnica. V napadu je bilo ranjenih 17 civilistov, poročila o treh mrtvih pa še vedno preiskujejo. Ruske oblasti sicer trdijo, da je bil v stavbi tabor ukrajinskih borcev.

Ruske sile v napadih na civilne tarče v Ukrajini uporabljajo rakete in težke artilerijske izstrelke, obstajajo pa tudi verodostojna poročila o uporabi kasetnega streliva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo od začetka vojne 24. februarja napadenih najmanj 26 zdravstvenih ustanov, v katerih je bilo ubitih 20 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih.

Novi letalski napadi na mesta

Nočni letalski napadi so zadeli tudi mesta Sumi na severovzhodu, Harkov na vzhodu in Černigiv na severu. V kraju Nižin v bližini Černigiva sta bila v obstreljevanju z raketnimi sistemi ubita dva človeka, še osem pa ranjenih. V Černigivu pa je bil v napadih poškodovan vodovod, zaradi česar so ga zaprli, navajajo lokalne oblasti.

V Harkovu je bil tarča ruskega napada znova inštitut za jedrske raziskave, a po zagotovilih guvernerja harkovske regije Olega Sinegubova ni nevarnosti za civilno prebivalstvo.

Napad na psihiatrično bolnišnico

Sinegubov je sporočil še, da so ruske sile napadle tudi psihiatrično bolnišnico v mestu Izjum. V času napada je bilo v njej 330 bolnikov, nekateri med njimi potrebujejo invalidske vozičke, nekateri pa se sploh ne morejo premikati. 73 so jih evakuirali. Število morebitnih smrtnih žrtev oziroma ranjenih še ugotavljajo, je dejal guverner.

Psychiatric hospital #Kharkiv. Are mental health patients also Nazis in Putin’s eyes? #Russia targets the most vulnerable of the vulnerable. #Ukraine struggles to protect all. #EU #US #UK can stop this madness #NoFlyZoneOverUkraine pic.twitter.com/JQsFGYeWyN

— Lesia Vasylenko (@lesiavasylenko) March 11, 2022

Novice Ukrajinci sporočajo: Rusi izgubljajo bojno moč #vŽivo

Na nove napade se je že odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Velika ukrajinska mesta so znova tarča uničujočih napadov," je zapisal na Twitterju. "Ruska uničujoča vojska proti civilistom in velikim mestom se nadaljuje," je dodal.

The logic of this war is the build-up of missile and air strikes on civilian infrastructure, large cities and civilians. Only a “closed sky” will sharply stop the escalation. It's time for Western partners to take responsibility for ending the war...#EP #CNN #BBC

— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) March 4, 2022

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo še, da so proruski separatisti zasedli mesto Volnovaha severno od pristaniškega mesta Mariupolj, kjer v zadnjih dneh potekajo srditi spopadi.

Ruska vojska je do zdaj napadala predvsem območja na jugu in vzhodu Ukrajine, pa tudi prestolnico Kijev. Napadi na Luck in Ivano-Frankivsk so prvi na zahodu države od začetka invazije na Ukrajino pred dvema tednoma. Mesti ležita severno in južno od Lvova, kamor so se pred napadi zatekli številni Ukrajinci.

Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva Igor Konašenkov je zatrdil, da so sile samooklicane Ljudske republike Doneck zmanjšale tudi obroč okoli Mariupolja.

Povedal je še, da so te sile zasedle še štiri druga mesta in napredovale za skupno šest kilometrov v ukrajinsko ozemlje. Ruska vojska je prav tako nadaljevala napade in napredovala dodatnih 17 kilometrov, je zatrdil.

V Ukrajini je bilo po njegovih trditvah do zdaj uničenih več kot tri tisoč vojaških objektov.

12.02 Putin namerava v Ukrajino poslati tudi prostovoljce

Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji seji ruskega varnostnega sveta podprl načrt, da bi se prostovoljci, tudi iz tujine, lahko borili v Ukrajini, kamor je sicer že poslal na tisoče ruskih vojakov. Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da neusposobljenih civilistov, ki se želijo boriti proti Rusiji, ne bodo poslale na fronto, poroča BBC.

Putin je na seji ruskega varnostnega sveta dejal, da bi bilo treba tistim, ki se želijo prostovoljno boriti v silah, ki jih podpira Rusija, to dovoliti. "Če vidite, da obstajajo ljudje, ki želijo prostovoljno pomagati separatistom na vzhodu Ukrajine, potem jim morate iti naproti in jim pomagati pri premiku na bojna območja," je Putin dejal obrambnemu ministru Sergeju Šojguju.

Prostovoljcev, ki se želijo boriti na ruski strani, naj bi bilo več kot 16 tisoč, večina pa bi jih prišla z Bližnjega vzhoda.

"Kar zadeva dobavo orožja, zlasti zahodne proizvodnje, ki je končalo v rokah ruske vojske, seveda podpiram možnost, da se ga prenese separatistom v Lugansku in Donecku," je dodal in obrambnemu ministru naročil, naj pripravi ločeno poročilo o okrepitvi zahodne meje Rusije v povezavi z ukrepi, ki jih v tej smeri sprejemajo države Nata.

Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da na novo oblikovanih vrst neusposobljenih civilistov, ki se borijo proti Rusiji, ne bodo poslali v spopade na fronto. "To nima nobenega smisla. Naša vojska lahko zaustavi sovražnike, ker je motivirana, bolje usposobljena in oborožena," je v videonagovoru dejal ukrajinski obrambni minister Aleksej Reznikov. Poudaril je, da morajo naborniki vojsko redno obveščati o svojem bivanju in ohranjati stike z lokalnim nabornim centrom.

Po njegovih besedah se je enotam teritorialne obrambe države pridružilo že več kot sto tisoč Ukrajincev in dodal, da se je iz Evrope vrnilo več kot 200 tisoč ukrajinskih državljanov, da bi pomagali v vojni.

Ruske sile naj bi v dveh tednih od začetka invazije ubile več ukrajinskih civilistov kot vojakov, je opozoril Reznikov. "Želim, da se to sliši ne le v Kijevu, ampak po vsem svetu," je dejal.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je opozorilo tudi, da Rusija v vojno vključuje tiste, ki nimajo bojnih izkušenj, in da ruske sile poskušajo nagovarjati ukrajinske vojne ujetnike, naj se borijo za njihovo stran.

11.58 Ukrajino je zapustilo že 2,5 milijona ljudi

Od samega začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma, je državo zapustilo približno 2,5 milijona ljudi, še dva milijona pa jih je vojna notranje razselila, so danes sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR).

UNHCR je pripravil oceno, da bo Ukrajino zaradi nadaljevanja vojne sčasoma skušalo zapustiti še štiri milijone ljudi. Vendar je agencija že dejala, da glede na obseg eksodusa v manj kot treh tednih ne bi bilo presenečenje, če bi bila ta številka presežena.

Po podatkih poljske mejne straže je od začetka vojne na Poljsko zbežalo že več kot 1,52 milijona Ukrajincev. Poljska vlada je že vzpostavila sprejemne centre, dobrodelne organizacije pa so se mobilizirale v okviru obsežnih prizadevanj za pomoč ukrajinskim beguncem.

Poljska mejna straža je v četrtek prav tako sporočila, da je od invazije iz Poljske v Ukrajino prestopilo 140 tisoč ljudi. Pri tem gre večinoma za tri skupine oseb, in sicer za tiste Ukrajince, ki delajo na Poljskem in so se vrnili v vojsko, za delavce migrante, ki se vračajo, da bi poskrbeli za svoje sorodnike, in nedavno prispele begunce, ki so se vrnili zaradi družinskih razlogov.

10.33 Facebook dovolil pozive k nasilju proti "ruskim napadalcem"

Družbeni omrežji Facebook in Instagram sta zaradi ruske invazije v Ukrajini začasno omilili svojo politiko glede sovražnega govora. Kot so iz tehnološkega giganta Meta sporočili v četrtek, po novem dovolijo objavo izjav, kot je "smrt ruskim napadalcem", ne pa tudi groženj proti civilistom.

"Zaradi ruske invazije na Ukrajino smo začasno dovolili oblike političnega izražanja, ki bi sicer kršile naša pravila, kot je sovražni govor, na primer 'smrt ruskim napadalcem'," so zapisali in obenem izpostavili, da še vedno ne dovoljujejo "kredibilnih pozivov k nasilju nad ruskimi civilisti".

Agencija Reuters je že pred uradnim sporočilom poročala, da naj bi se nova politika nanašala le na Armenijo, Azerbajdžan, Estonijo, Gruzijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Slovaško in Ukrajino, a pri podjetju teh domnevnih geografskih omejitev kasneje niso komentirali.

Ruski napad na zahodno sosedo je deležen skorajda soglasne mednarodne obsodbe in je izzval najstrožje sankcije Zahoda proti Rusiji do zdaj. Obenem so opazne tudi občuten porast jeze na spletu in ostre razprave glede vloge medijev in družbenih omrežij v vojni.

Odločitev o začasni omilitvi politike, namenjene preprečevanju sovražnega govora, ki jo je sprejela Facebookova in Instagramova matična družba Meta, je kljub temu deležna mešanih odzivov in opozoril o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice.

Facebook in drugi ameriški tehnološki giganti, kot sta Apple in Microsoft, so že pred tem sprejeli sankcije proti Rusiji, Moskva pa je po drugi strani prejšnji teden blokirala oziroma omejila dostop do Facebooka in Twitterja ter uvedla dolge zaporne kazni za medijsko objavljanje "lažnih informacij" o ruski vojski in njeni operaciji v Ukrajini.

10.22 Rusija in Ukrajina za zdaj brez zagotovil IAEA glede varnosti jedrskih elektrarn

Zunanja ministra Rusije in Ukrajine Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na pogovorih v Turčiji nista podala zagotovil o varnosti ukrajinskih jedrskih elektrarn, je sporočil direktor IAEA Rafael Grossi. Sta pa obe strani izrazili pripravljenost na sodelovanje z agencijo.

Grossi se je v četrtek v Antalyi v Turčiji ločeno sestal s Kulebo in Lavrovom, ki sta se tam srečala tudi med seboj.

"Imeli smo dobra srečanja, ne enostavna, a resna," je direktor IAEA povedal po vrnitvi na Dunaj, kjer ima agencija sedež, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Obe strani sta se strinjali, da je treba nekaj narediti. Oboji so pripravljeni sodelovati z IAEA," je še povedal Grossi. Dodal je, da bo skušal v prihodnjih dneh doseči "kaj bolj konkretnega". "Razmere so zelo slabe, hitro moramo ukrepati," je poudaril.

Iz agencije so kasneje v četrtek sporočili, da jih je Kijev obvestil, da je izgubil "čisto vse stike" z jedrsko elektrarno v Černobilu. Dan prej so v elektrarni ostali brez elektrike.

Za zdaj na IAEA niso mogli potrditi, ali je bila električna energija znova vzpostavljena, saj se je ustavila tudi komunikacija prek elektronske pošte.

Že v sredo so sicer sporočili, da so prenehali prejemati podatke nadzornih sistemov jedrskih elektrarn v Černobilu in tudi Zaporožju, ki so namenjeni preverjanju, ali se jedrski material uporablja zgolj v miroljubne namene. Nadzor nad obema elektrarnama so v okviru invazije na Ukrajino prevzeli Rusi.

9.55 Schröder s Putinom o možnosti miru

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.

Prejšnji teden je celo protestno odstopilo več zaposlenih v njegovem uradu nekdanjega kanclerja, potem ko se je odločil ostati na položajih v ruskih energetskih gigantih Rosneft in Gazprom ter tudi pri plinovodih Severni tok 1 in 2, čeprav ga je k odstopu z njih med drugim pozval zdajšnji kancler Olaf Scholz. Zaradi svojega prijateljevanja s Putinom je socialdemokrat Schröder tako vse bolj izoliran doma in v tujini.

O sestanku omenjene dvojice sta v četrtek najprej poročala bilten Politico in nemški dnevnik Bild, kasneje pa je uradno potrditev prejela še nemška tiskovna agencija dpa. Iz vlade v Berlinu so medtem sporočili, da Schröderjevo potovanje v Moskvo z njimi ni bilo dogovorjeno, Scholz pa je ob robu vrha EU v Versaillesu na novinarsko vprašanje v zvezi s tem odgovoril le, da ne želi komentirati.

Je pa bil zgovornejši avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je srečanje Schröderja in Putina po poročanju dpa ob robu vrha v Versaillesu pozdravil kot dobrodošlo. "Verjamem, da je treba izkoristiti vse možnosti, da se vzpostavijo kanali za pogovore," je ponoči izjavil Nehammer in dodal, da bodo morali oceniti kakovost teh pogajalskih prizadevanj, ko bo Schröder poročal o rezultatih.

Politico je sicer ob sklicevanju na neimenovane vire v četrtek še poročal, da se je Schröder - ki je nemško vlado vodil v letih 1998-2005 - pred odhodom v Moskvo v ponedeljek v Istanbulu v Turčiji sestal s člani delegacije Kijeva na mirovnih pogajanjih z Moskvo. "Ukrajina je želela videti, ali lahko Schröder zgradi most za dialog s Putinom," je pojasnil neimenovani vir. Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je že prejšnji teden namignil, da bi lahko poskušal nekdanji kancler posredovati med Moskvo in Kijevom.

Schröderjeva žena Soyeon Schröder-Kim je medtem v četrtek na Instagramu objavila fotografijo sebe med molitvijo z Rdečim trgom v ozadju.

9.45 Ameriški kongres potrdil 13,6 milijarde dolarjev za Ukrajino

Ameriški kongres je v četrtek dokončno potrdil 13,6 milijarde dolarjev pomoči za Ukrajino in evropske zaveznike. Gre sicer za del širše 1.500 milijard dolarjev vredne zakonodaje o financiranju dela ameriške vlade do 30. septembra.

Potem ko je zakonodajo potrdil spodnji dom kongresa, je to v četrtek storil še zgornji dom oziroma senat. Za je glasovalo 68, proti pa 31 senatorjev. Zdaj ga mora podpisati samo še predsednik Joe Biden.

Za pomoč ukrajinskim beguncem, dobavo orožja Ukrajini in podporo zaveznicam v zvezi Nato bo namenjenih 13,6 milijard dolarjev. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je pojasnil, da bodo sredstva namenjena hrani, zdravilom in zatočiščem za več kot dva milijona beguncev in obnovo uničenega ukrajinskega gospodarstva.

Poleg tega bodo šle milijarde dolarjev v vojaško pomoč, med drugim z obrambnimi sistemi javelin in stinger, in okrepitev Nata.

8.04 V Mariupolju napaden humanitarni koridor

Še vedno potekajo srditi spopadi v okolici Mariupolja, kjer je ruska vojska po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega napadla humanitarni koridor. Sporočil je, da je v Mariupolj, kjer je bila v sredinem napadu ruske vojske uničena porodnišnica, poslal konvoj tovornjakov s hrano, vodo in zdravili. Vendar pa so "okupatorji sprožili tankovski napad ravno tam, kjer naj bi bil ta koridor", je dejal v videonagovoru. To je označil za "odkrit teror".

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je medtem dejal, da so ruska vojaška letala v četrtek stanovanjska območja ciljala "vsake pol ure", pri čemer so "pobijali civiliste, starejše, ženske in otroke".

Razmere v mestu je opisal kot "apokaliptične". Po njegovih besedah je v desetih dneh stalnih napadov na mesto tam umrlo že več kot 1.200 civilistov.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je ob tem sporočil, da se nekateri prebivalci že borijo za hrano, številni pa so ostali brez pitne vode. "Nekateri ljudje še imajo hrano, vendar ne vem, koliko časa bo to še trajalo. Številni nimajo hrane za otroke," so sporočili iz ICRC.

Druga mesta je v zadnjih dneh po humanitarnih koridorjih zapustilo okoli sto tisoč civilistov, od tega 40 tisoč samo v četrtek, je sporočil ukrajinski predsednik. Večina je pobegnila iz mest Sumi na severovzhodu države, Izjum na vzhodu in območij severozahodno od Kijeva, navajajo ukrajinske oblasti.

Ruske oblasti so v četrtek sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. V Kijevu sicer vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo.

8.00 VS ZN danes na pobudo Rusije o domnevnem biološkem orožju v Ukrajini

Varnostni svet ZN se bo danes na pobudo Rusije sestal na izrednem srečanju, na katerem bodo razpravljali o domnevnem biološkem orožju v Ukrajini. Moskva je v četrtek ZDA obtožila financiranja biološkega orožja v Ukrajini, kar pa Washington in Kijev zanikata.

Zahodni analitiki in tudi uradni Washington Rusijo obtožujejo, da si je zgodbe o kemičnem in biološkem orožju najverjetneje izmislila zato, ker namerava tovrstno orožje uporabiti sama.

"Ruska federacija je vedno znova širila dezinformacije glede uporabe kemičnega orožja v Siriji. Zadnja mreža laži, ki jo je vrgla v poskusu opravičevanja premišljene in nepravične vojne, ki jo je izvedla v Ukrajini, bi lahko enkrat za vselej potrdila, da Rusiji ne gre zaupati, ko govori o kemičnem orožju v Siriji," je dejal namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Richard Mills.

Britanski premier Boris Johnson pa je v četrtek obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina ciničnega poskusa ustvarjanja pretveze za uporabo kemičnega orožja v Ukrajini. Izrazil je zaskrbljenost, da je režim v Kremlju verjetno pripravljen na uporabo prepovedanega orožja v okviru svoje invazije na Ukrajino.

7.25 Napad na mesti Dnipro in Luck

Ruske sile so zjutraj iz zraka bombardirale mesti Dnipro in Luck. Po navedbah ukrajinske državne službe za nujne primere je v napadu na mesto Dnipro umrla ena oseba. V napadu so uničili vrtec in stanovanjsko zgradbo, zagorela pa je tudi tovarna obutve.

❗Around 06:10 in Novokodatsky, a district of #Dnipro, there were three #airstrikes on the city, namely a hit near a kindergarten and an apartment building, and a hit on a two-story shoe factory with subsequent combustion.

Preliminarily one person was killed. pic.twitter.com/IBOvw05m0T

— NEXTA (@nexta_tv) March 11, 2022

6.55 Zelenski zaskrbljen zaradi ruskih obtožb

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ukrajinski televiziji odzval na obtožbe in zagotovil, da na ozemlju Ukrajine ni programov orožja za množično uničenje. "Me pa obtožbe skrbijo, ker je Rusija znana po tem, da za tisto, kar namerava sama storiti, najprej obtoži druge," je dejal predsednik.

Moskovsko zunanje ministrstvo je namreč objavilo, da so ruske sile našle dokaze, da Kijev briše sledi vojaško-biološkega programa v Ukrajini, ki naj bi ga financirale ZDA. Rusko obrambno ministrstvo je včeraj  ponovilo obtožbe na račun ZDA. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je Washington obtožil financiranja raziskav biološkega orožja v Ukrajini.

6.02 Ruske sile vse bližje Kijevu

Satelitski posnetki konvoja ruskih vojaških vozil razkrivajo, da so se ruske sile 16. dan invazije na Ukrajino razporedile bližje Kijevu. Po podatkih podjetja Maxar Technologies se je 64 kilometrov dolg konvoj, ki so ga nazadnje videli severozahodno od letališča Antonov, razdelil v dve smeri in se premaknil na položaje v okoliških krajih, poroča BBC. To kaže na vnovičen pritisk proti ukrajinski prestolnici.

Visoki ameriški vojaški uradnik je včeraj dejal, da so se ruske sile v zadnjih 24 urah približale Kijevu za pet kilometrov. Po njegovih trditvah so sile, ki so napredovale s severozahoda, od središča Kijeva oddaljene še okoli 14 kilometrov.

Ukrajinska vojska je v izjavi za javnost sporočila, da "skuša sovražnik uničiti obrambo ukrajinskih sil" okoli regij zahodno in severozahodno od prestolnice Kijev, da bi jo blokirali.

Na severovzhodnem delu Kijeva pa so zbrana številna ruska oklepna vozila. V predmestjih Buča in Irpin potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto, ki vodi proti prestolnici.

Župan Kijeva Vitalij Kličko je včeraj sporočil, da je od začetka ruske invazije pobegnila že polovica prebivalcev Kijeva, saj se ruske sile mestu vse bolj približujejo. "Kijev se je spremenil v trdnjavo. Vsaka ulica, vsaka stavba, vsaka kontrolna točka je utrjena," je dodal Kličko.

Ruske sile torej počasi obkrožajo Kijev. Že prvi dan napada na Ukrajino, 24. februarja, so dosegle severozahodni rob mesta. Nekatera predmestja Kijeva so že več kot teden dni podvržena obstreljevanju in bombardiranju, zaradi česar so načrtovane nadaljnje množične evakuacije.