Sreda, 7. 12. 2022, 6.55
2 leti
287. dan vojne v Ukrajini
Putin: Rusija bo jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,67
36
Ukrajina se z Rusijo pogaja o izmenjavi trupel vojakov. V okviru operacije izmenjave so oktobra v Ukrajino vrnili 62 trupel.
287. dan vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru na letnem zasedanju kremeljskega sveta za človekove pravice dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le v primeru, če bo napadena. Ob tem je zahodne medije in organizacije obtožil protiruske nastrojenosti ter ocenil, da se bo vojna v Ukrajini verjetno zavlekla, poročajo tuje tiskovne agencije. Medtem je Evropska komisija danes predlagala deveti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Predlog vključuje prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlaga tudi uvrstitev ruske vojske na seznam sankcioniranih.
19.08 Evropska komisija predlaga nov sveženj sankcij proti Rusiji
17.59 Putin: Rusija bo jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena
16.02 Angela Merkel priznala napake v svoji politiki do Rusije
13.10 V prometni nesreči vojaškega tovornjaka v regiji Doneck 16 mrtvih
11.38 Ukrajini vrnili trupla 49 vojakov
9.20 Ameriška vlada odobrila prodajo tankov in druge vojaške opreme Poljski
9.17 Šest mrtvih v obstreljevanju v Donecku
8.40 Guverner: Ukrajina je v regiji Dnjepropetrovsk sestrelila osem ruskih brezpilotnih letal
7.54 Poljska vendarle sprejela namestitev nemških protiraketnih sistemov patriot
6.50 Ruske sile so na regijo Sumi izstrelile več kot 220 raket
19.08 Evropska komisija predlaga nov sveženj sankcij proti Rusiji
"Rusija nadaljuje z ubijanjem in uničevanjem v Ukrajini. Namerno cilja civiliste in civilno infrastrukturo, da bi ohromila državo ob začetku zime," je v izjavi na Twitterju povedala predsednica komisije. Poudarila je, da EU Ukrajini stoji ob strani. Z devetim svežnjem sankcij, ki ga predlaga komisija, se še krepi pritisk na Rusijo, je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Med drugim predlaga prepoved izvoza vseh vrst dronov in zrakoplovov brez posadke v Rusijo in tretje države, ki bi ji lahko ta zračna plovila dobavile. Pri tem je izpostavila Iran, ki je Rusiji dobavljal brezpilotne letalnike, ki jih je Moskva tudi uporabljala v napadih na Ukrajino.
Obenem želi komisija uvesti dodaten nadzor in omejitve izvoza blaga, med drugim za dobrine za dvojno uporabo. Gre za kemikalije, komponente za elektronsko in informacijsko tehnologijo, ki bi jih lahko uporabljala ruska vojska.
Komisija predlaga, da se vojsko in njene častnike doda tudi na seznam posameznikov in pravnih oseb, proti katerim veljajo sankcije EU. Med skupno skoraj 200 posamezniki, ki bi jih Bruselj dodal na seznam, so po navedbah predsednice von der Leyen še člani obeh domov ruskega parlamenta, ministri, guvernerji, politične stranke in podjetja iz obrambne industrije.
Ta seznam po njenih besedah obsega tiste, ki imajo ključno vlogo pri izvajanju namernih raketnih napadov na civiliste, ugrabitvah ukrajinskih otrok in kraji ukrajinskih kmetijskih pridelkov.
Bruselj predlaga še uvedbo sankcij proti dodatnim trem ruskim bankam, med drugim popolno prepoved transakcij z rusko banko za regionalni razvoj. V predlogu devetega svežnja sankcij pa je tudi prepoved oddajanja dodatnih štirih ruskih televizij.
Predlog komisije vključuje še dodatne gospodarske sankcije proti ruskemu energetskemu in rudarskemu sektorju, vključno s prepovedjo naložb v rusko rudarstvo.
Nov sveženj sankcij bodo zdaj obravnavale države članice, ki so osmega potrdile v začetku oktobra. Ta je med drugim vključeval pravno podlago za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto, ki velja za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem.
Zgornjo omejitev cene nafte, o kateri so se dogovorile pretekli teden, so članice postavile pri 60 dolarjih za 159-litrski sod surove nafte. Kapica je v EU in skupini G7 začela veljati v ponedeljek, ko je bil uveljavljen tudi embargo na uvoz ruske surove nafte po morju v unijo.
17.59 Putin: Rusija bo jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je večkrat obljubil, da bo za obrambo ruskega ozemlja uporabil vsa vojaška sredstva, je danes na srečanju sveta za človekove pravice v Moskvi dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le kot odgovor na morebiten napad sovražnika. "Ko nas kdo napade, vrnemo udarec," je dejal ruski predsednik.
Putin je ob tem ZN in druge mednarodne organizacije ter zahodne medije obtožil protiruske pristranskosti. Dejal je, da so Svet ZN za človekove pravice, Svet Evrope in druge skupine za pravice "začele kazati svojo cinično pristranskost", potem ko je Rusija napotila svojo vojsko v Ukrajino.
"Omenjene strukture niso zmožne izpolnjevati svojih zastavljenih ciljev. Zaradi njihove očitne pristranskosti se je bila Rusija prisiljena odpovedati članstvu v več organizacijah," je dejal Putin v svojem nagovoru, ki so ga prenašale tudi ruske televizije.
"Vidimo, da se doktrina človekovih pravic uporablja za uničevanje suverenosti držav ter za upravičevanje zahodne politične, finančne, gospodarske in ideološke prevlade," je dodal in obtožil tuje medije, da širijo "nizkotne in očitne laži".
Putin je v svojem nagovoru komentiral tudi rusko "vojaško kampanjo" v Ukrajini, ki bo po njegovih besedah morda postala "dolgotrajen proces", vendar je ob tem pohvalil ozemeljske pridobitve ruskih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska vojska se je sicer nedavno soočila z vrsto neuspehov, med drugim se je morala umakniti iz Hersona, edine regionalne prestolnice, ki jo je letos zavzela. Putin je v odziv na to septembra sklical delno mobilizacijo, da bi okrepil omahujočo ofenzivo.
"Od naših 300.000 mobiliziranih borcev in branilcev domovine jih je 150.000 na območju, kjer potekajo vojaške operacije, približno 77.000 jih je v bojnih enotah," je dejal ruski predsednik in ob tem obljubil, da novega vala mobilizacije ne bo.
16.02 Angela Merkel priznala napake v svoji politiki do Rusije
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju za nemški tednik Die Zeit priznala, da so bile v njeni politiki do Rusije storjene napake. Kljub temu svoje podpore gradnji plinovoda Severni tok 2 ne obžaluje, saj bi po njeni oceni prepoved tega projekta "nevarno poslabšala" odnose Nemčije z Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Na agresivnost Rusije bi se morali hitreje odzvati," je v pogovoru, ki bo objavljen v četrtek, dejala Merkel, pri čemer je imela v mislih rusko zasedbo Krima leta 2014. Temu je sledil dogovor članic Nata o povečanju obrambnih izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP.
"Nemčija je povečala svoje obrambne izdatke za Nato, vendar še vedno ni dosegla cilja dveh odstotkov," je dejala nekdanja kanclerka in dodala, da tudi sama "ni vsak dan imela ognjevitega govora v korist" povečanja proračuna za obrambo.
Kljub temu je povedala, da odločitve o podpori gradnje nemško-ruskega plinovoda Severni tok 2 ne obžaluje in da bi prepoved projekta "nevarno poslabšala" odnose med Nemčijo in Rusijo. Vendar pa po njeni oceni odvisnost Nemčije od ruskega plina ni izključno posledica tega projekta, temveč tudi dejstva, da Norveška, Velika Britanija in Nizozemska dobavljajo premajhne količine pline, navaja dpa.
Glede sporazuma iz Minska je nekdanja kanclerka dejala, da naj bi ta Ukrajini dal čas, da postane močnejša, poroča ruska tiskovna agencija Tass. "Sporazum iz Minska iz leta 2014 je bil poskus, da bi Ukrajini dali čas. Ta čas je izkoristila tudi za to, da je postala močnejša, kar lahko vidimo danes. Ukrajina iz let 2014-2015 ni sodobna Ukrajina," je dejala Merkel.
Po njeni oceni je bilo sicer vsem jasno, da to ne bo rešilo problema. Ob tem je izrazila dvom, da bi članice Nata takrat lahko podprle Kijev v tolikšni meri kot ga podpirajo zdaj.
Nedavno je Merkel v pogovoru za nemški tednik Spiegel izjavila, da si je poleti 2021 prizadevala vzpostaviti pogovore za pomiritev napetosti v Ukrajini, v katerih bi sodelovala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski voditelj Vladimir Putin, a za to takrat ni imela več dovolj vpliva.
Po odhodu s položaja se je nekdanja kanclerka namreč znašla pod plazom kritik, češ da je dovolila, da je Nemčija postala preveč odvisna od ruskih energentov. Pred odhodom je bila njena vlada pod močnim pritiskom zaveznic, predvsem ZDA, naj odstopi od gradnje spornega Severnega toka 2 pod Baltskim morjem. Ta projekt je trenutna nemška vlada kasneje ustavila zaradi ruske invazije na Ukrajino.
13.10 V prometni nesreči vojaškega tovornjaka v regiji Doneck 16 mrtvih
V prometni nesreči vojaškega tovornjaka v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je umrlo 16 ljudi, je danes sporočil vodja proruskih separatistov v regiji Denis Pušilin. Dodal je, da so med mrtvimi tudi proruski borci in da so bile v nesreči poškodovane štiri osebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Tragedija na avtocesti T-0517 je zahtevala 16 življenj, med njimi je bilo nekaj naših branilcev," je prek Telegrama sporočil Pušilin in svojcem žrtev izrazil iskreno sožalje, poškodovanim pa zaželel hitro okrevanje.
Po podatkih iz poročila tamkajšnjih oblasti je vojaški tovornjak na avtocesti med krajema Šahtarsk in Čistjakove, nekdaj znanim pod imenom Torez, trčil v minibus, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Regijo Doneck, pomembno predvsem zaradi rudarstva in jeklarstva, si je Rusija po mednarodno nepriznanih referendumih priključila septembra letos, čeprav ruske sile ne nadzorujejo celotne regije.
11.38 Ukrajini vrnili trupla 49 vojakov
V Ukrajino so Rusi vrnili še 49 trupel vojakov, je sporočilo ministrstvo za reintegracijo začasno zasedenih ozemelj. Dodajajo, da so od začetka delovanja urada komisarja za pogrešane v posebnih okoliščinah našli že 827 trupel vojakov.
"Trenutno skupaj z organi pregona delamo vse, kar je v naši moči, da vrnemo trupla veteranov," je dejal Oleh Kotenko, ki vodi operacijo. "Nenehno si prizadevamo za odkrivanje lokacij, kjer so verjetno mrtvi borci," je dodal.
Ukrajina se z Rusijo pogaja o izmenjavi trupel vojakov. V okviru operacije izmenjave so oktobra v Ukrajino že vrnili 62 trupel, je poročal Index.
9.20 Ameriška vlada odobrila prodajo tankov in druge vojaške opreme Poljski
Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je v torek odobrila prodajo tankov vrste abrams, oklepnih vozil in drugega sodobnega orožja v vrednosti 3,75 milijarde Poljski, zaveznici v Natu, ki meji na Ukrajino.
State Department je sporočil, da je Poljski odobril nakup 116 bojnih tankov M1A1 abrams in druge opreme, vključno z več deset tisoč naboji različnega streliva v skupni vrednosti približno 3,75 milijarde dolarjev.
Hkrati je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da je odobrilo tudi prodajo helikopterjev chinook pogodbeni zaveznici Južni Koreji v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev.
Ministrstvo je navedlo, da sta obe prodaji v skladu z interesi nacionalne varnosti ZDA in ne bosta spremenili osnovnega vojaškega ravnovesja v regijah, ki se spoprijemata z grožnjami Rusije in Severne Koreje.
Poljski nakup tankov abrams bo podprl zunanjepolitične cilje in cilje nacionalne varnosti ZDA z izboljšanjem varnosti zaveznice Nata, ki je gonilna sila politične stabilnosti in gospodarskega napredka v Evropi, je sporočil State Department.
Prodaja helikopterjev chinook pa bo izboljšala zmogljivosti Južne Koreje za spopad z zdajšnjimi in prihodnjimi grožnjami. Helikopterji bodo omogočili izvajanje misij v podporo različnim dejavnostim, kot so zdravstvene evakuacije, iskanje in reševanje, pomoč ob naravnih nesrečah in padalske operacije.
9.17 Šest mrtvih v obstreljevanju v Donecku
Ruske sile so nadaljevale obstreljevanje mest in vasi v vzhodni, severovzhodni in južni Ukrajini. Po besedah župana Alekseja Kulemzina je v Donecku po raketnem in topniškem obstreljevanju umrlo šest ljudi.
8.40 Guverner: Ukrajina je v regiji Dnjepropetrovsk sestrelila osem ruskih brezpilotnih letal
Ruske sile so dve skupnosti, marhanecko in nikopolsko, napadle najmanj sedemkrat z uporabo večcevnih raketnih metalcev uragan in težkega topništva, je na Telegramu poročal guverner Dnjepropetrovske oblasti Valentin Rezničenko.
⚡️Governor: Ukraine's air defense downs all 8 Russian drones in Dnipropetrovsk Oblast.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) December 7, 2022
Russian forces attacked Marhanetska and Nikopolska communities at least seven times using Uragan multiple rocket launchers and heavy artillery, regional Governor Valentyn Reznichenko reported.
Poročil o žrtvah ni. Po Rezničenkovih besedah je ukrajinska zračna obramba čez noč sestrelila osem brezpilotnih letal (Shahed-136), s katerimi je Rusija napadla regijo.
7.54 Poljska vendarle sprejela namestitev nemških protiraketnih sistemov patriot
Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je v torek sporočil, da bo Poljska vendarle sprejela nemške sisteme zračne obrambe patriot, potem ko je večkrat pozval Berlin, naj jih namesto tega namesti v zahodno Ukrajino. Podrobnosti, kot so mogoče lokacije namestitve sistema na Poljskem, za zdaj še niso znane.
"Po pogovoru z nemško obrambno ministrico Christine Lambrecht sem z razočaranjem sprejel odločitev o zavrnitvi podpore Ukrajini," je na Twitterju zapisal Blaszczak in ponovil, da bi namestitev sistemov zračne obrambe v zahodni Ukrajini povečala varnost tako Poljske kot Ukrajine.
Pogovore med ministroma je potrdil tudi tiskovni predstavnik nemškega obrambnega ministrstva, ki je dejal, da sta državi imeli konstruktivno razpravo o nemški ponudbi sistemov patriot na Poljskem in da sta se glede njihove namestitve načeloma strinjali.
"O podrobnostih, kot so mogoče lokacije namestitve in potrebna infrastruktura, se zdaj razpravlja na tehnični ravni, na Poljsko pa bo nemudoma poslana izvidniška skupina," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Sisteme zračne obrambe patriot je Berlin ponudil Varšavi po incidentu, v katerem je raketa iz Ukrajine zadela poljsko vas Przewodow, ki leži okoli šest kilometrov od meje z Ukrajino, in ubila dva civilista. Poljske oblasti so kmalu za tem predlagale, naj se sistemi namestijo v zahodni Ukrajini, da bi se Kijev lažje obranil pred obsežnimi ruskimi raketnimi napadi.
Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je bila do predloga vedno zadržana, pred kratkim pa je tudi opozorila, da so sistemi patriot del integrirane obrambe zavezništva in so posledično namenjeni uporabi na ozemlju Nata.
Članice Nata so Ukrajini do zdaj že poslale več milijard dolarjev vredno orožje, da bi ji pomagale v boju proti ruski agresiji, vključno s sodobnimi sistemi zračne obrambe. Nemčija je na primer Kijevu zagotovila sisteme zračne obrambe iris-T. Vsaj za zdaj pa se članice Nata izogibajo pošiljanju sistema patriot.
6.50 Ruske sile so na regijo Sumi izstrelile več kot 220 raket
Ruske sile so izstrelile 226 raket na sedem skupnosti v regiji Sumi, je povedal regionalni guverner Dmitro Živicki. Skupnost Esman je bila tarča štirikrat, je dejal Živicki in dodal, da so v obmejnih vaseh eksplozije trajale najmanj dvajset minut. Regija Sumi leži severozahodno od mesta Harkov. 69-letni moški je bil v napadih ranjen.
36