Tako si Francozi predstavljajo vojaško pomoč Ukrajini

20.32 Francoski zunanji minister razjasnil izjavo Macrona o napotitvi sil v Ukrajino

Zahodne države bi lahko sodelovale pri proizvodnji orožja, odstranjevanju min in kibernetski obrambi na ukrajinskem ozemlju, ne da bi se s tem presegli prag vojskovanja, je danes izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da ne izključuje možnosti napotitve sil v Ukrajino, pojasnil francoski zunanji minister Stephane Sejourne.

Stephane Sejourne, francoski zunanji minister, je pojasnil, da bi lahko zahodne države Ukrajini pomagale pri proizvodnji orožja, kibernetskih napadih in odtranjevanju min na njenem ozemlju, ne bi se pa vpletale v spopad z Rusijo. Foto: Guliverimage "Glede na intenzivnost ruskih napadov in na destabilizacijo Evrope, ki jo povzročajo, je nujna okrepitev podpore Ukrajini," je v narodni skupščini poudaril Sejourne in izpostavil potrebo po novih podpornih kanalih, ki bi se odzivali na specifične potrebe Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

S tem je minister razjasnil izjave Macrona po ponedeljkovem sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav. Francoski predsednik je povedal, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. "Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni," je dodal.

Številne evropske zaveznice, vključno s Slovenijo, so se na njegove izjave odzvale zadržano ter zavrnile možnost napotitve vojakov v Ukrajino.

19.08 Bela hiša: ZDA ne bodo poslale vojakov v Ukrajino

 ZDA ne bodo pošiljale svojih vojakov v Ukrajino, je danes sporočila Bela hiša. ZDA se s tem stališčem pridružujejo evropskim zaveznicam, ki so se zadržano odzvale na ponedeljkove izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ni želel izključiti možnosti napotitve evropskih vojakov na pomoč Ukrajincem.

"Predsednik Biden je jasno povedal, da ZDA ne bodo poslale vojakov v boj v Ukrajino," je dejala tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost ZDA Adrienne Watson in dodala, da Joe Biden verjame, da je pot do zmage potrditev dodatne vojaške pomoči v kongresu.

Senat je predlog zakona o skoraj 61 milijardah dolarjev pomoči Ukrajini potrdil, predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec Mike Johnson pa predloga noče dati na glasovanje.

Nadaljevanju pomoči Ukrajini namreč nasprotuje vodja republikanske stranke in njen najverjetnejši predsedniški kandidat na letošnjih volitvah Donald Trump.

19.03 Kabinet predsednika vlade zagotavlja, da se Slovenija ne pripravlja na napotitev sil v Ukrajino

V Sloveniji ne potekajo priprave na napotitev sil v Ukrajino, so danes v odzivu na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona v tej smeri sporočili iz kabineta predsednika vlade. Tudi sicer v EU ni soglasja glede tega vprašanja, so pojasnili v kabinetu Roberta Goloba.

Da razprave o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Ukrajino ni, so že pred tem potrdili na ministrstvu za obrambo.

S tem se je Slovenija pridružila zadržanim odzivom iz številnih evropskih držav na Macronove ponedeljkove izjave. Francoski predsednik je po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, povedal, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. "Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni," je dejal.

Eden od udeležencev sestanka je bil tudi premier Golob. Iz njegovega kabineta so danes sporočili, da Rusija kot agresor stopnjuje napade na Ukrajino, Evropa pa da se sooča z eno največjih varnostnih groženj po drugi svetovni vojni. "Zato je treba ohraniti enotnost pri pomoči Ukrajini pri njeni samoobrambi," so zapisali. Dodali so, da je bila to tudi ključna nit razprave voditeljev v Parizu.

"Nekateri od razpravljavcev so v razpravi omenili možnost aktivnejše vloge posameznih članic EU. Vendar pa o tem med zaveznicami ni soglasja in tudi ne potekajo nobene priprave v tej smeri. Prav tako ne v Sloveniji," so še sporočili iz Golobovega kabineta.

17.32 Ruskemu aktivistu Orlovu dve in pol leti zapora zaradi obsodbe agresije v Ukrajini

Rusko sodišče je danes eno vodilnih osebnosti ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Olega Orlova obsodilo na dve in pol leti zapora, ker je kritiziral rusko vojsko in obsodil napad na Ukrajino. Za dejanje je bil sicer oktobra lani že obsojen na plačilo globe v višini 1.400 evrov, vendar je tožilstvo nato zahtevalo novo sojenje.

Sedemdesetletnega aktivista so obsodili zaradi objave kolumne v francoskem neodvisnem spletnem časopisu Mediapart, v kateri je kritiziral rusko vojsko in obsodil ruski napad na Ukrajino.

Sodišče ga je spoznalo za krivega diskreditacije ruske vojske in ga obsodilo na dve in pol leti zapora. Pred poslopjem sodišča se je med izrekom kazni zbralo okoli 200 njegovih podpornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za omenjeno dejanje je sodišče sicer oktobra lani že obsodilo Orlova na plačilo globe v višini 150 tisoč rubljev oziroma približno 1.400 evrov, vendar je nato tožilstvo zahtevalo novo sojenje.

Evropska unija je izrazila zgroženost nad to politično motivirano obsodbo, ki je po njeni oceni v nasprotju z rusko zakonodajo in ustavo. Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je v izjavi izpostavil, da Orlov ni storil nobenega kaznivega dejanja, temveč je uveljavil ustavno pravico, da izrazi svoja stališča o politiki vlade svoje države.

Ruske oblasti je v imenu EU pozval k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov in k opustitvi zakonodaje, s katero zatira civilno družbo in neodvisne glasove. "EU je solidarna z vsemi ruskimi državljani, ki so si drznili dvigniti glas in kritizirati rusko vojno ter so jih zato pridržali, preganjali ali zaprli," je še zapisal Borrell v izjavi, ki jo je objavila Evropska služba za zunanje delovanje.

Organizacija Memorial, ki so jo oblasti v Moskvi razpustile decembra 2021, le nekaj mesecev pred začetkom invazije na Ukrajino, se je znotraj ruske civilne družbe uveljavila z ohranjanjem spomina na žrtve komunistične represije in kampanjami proti kršitvam pravic v Rusiji.

Manj kot leto dni po razpustitvi je organizacija prejela Nobelovo nagrado za mir skupaj z beloruskim aktivistom Alesom Bjaljackim in ukrajinskim Centrom za državljanske svoboščine.

16.51 Premierji višegrajske skupine različnih mnenj glede pomoči Ukrajini

V Pragi je danes potekalo srečanje voditeljev višegrajske skupine, ki je minilo v znamenju vojne v Ukrajini. Predsedniki vlad Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske so bili složni, da gre pri ruski agresiji za grobo kršitev mednarodnega prava in da Ukrajina potrebuje pomoč, vendar so se razhajali v mnenjih glede oblike pomoči, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Obstajajo razlike glede tega, na kakšen način naj pomagamo Ukrajini," je na skupni novinarski konferenci dejal češki premier Petr Fiala. Pojasnil je, da Češka in Poljska zagovarjata pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini, Slovaška in Madžarska pa ne, vendar sta pripravljeni Kijevu pomagati na humanitarnem področju.

Dodal je, da med četverico voditeljev obstajajo tudi razlike pri vprašanju vzrokov za rusko agresijo in pri iskanju rešitev konflikta.

Po oceni slovaškega premierja Roberta Fica vojna v Ukrajini nima vojaške rešitve. "Zagotovimo lahko več orožja in denarja, vendar bomo čez dve leti v enakem položaju kot zdaj," je izpostavil in dodal, da bo razlika le v tem, da bo na obeh straneh konflikta še več mrtvih.

"Le takojšnja prekinitev ognja lahko odpre prostor za pogajanja o kompromisih in sporazumih," je nadaljeval in poudaril, da varnostna zagotovila potrebujeta tako Ukrajina kot Rusija.

Po mnenju poljskega predsednika vlade Donalda Tuska mora višegrajska skupina tudi v odnosu do vojne v Ukrajini upoštevati evropske vrednote, na katerih je bila ustanovljena - svobodo, človekove pravice in pravno državo. Po njegovi oceni bi moralo biti kljub razlikam mogoče najti skupen jezik za sodelovanje pri pomoči Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je medtem poudaril, da se Madžarska želi izogniti ponovni skupni meji z Rusijo, saj da je imela v preteklosti slabe izkušnje, pri čemer je najverjetneje imel v mislih sovjetsko vojaško posredovanje na Madžarskem leta 1956.

"Eden od najpomembnejših temeljev madžarske nacionalne varnosti je imeti nekoga med nami in Rusijo. Ukrajini pomagamo tudi zaradi lastnega nacionalnega interesa," je dodal.

Ob tem je ponovil, da Madžarska Ukrajini ne bo dobavljala orožja, je pa pripravljena zagotoviti humanitarno pomoč in oskrbo ukrajinskim beguncem, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Med srečanjem četverice je več deset ljudi protestiralo proti stališčem Fica in Orbana glede vojne v Ukrajini. Obnje se je obregnil tudi Fiala, ki je dejal, da ne verjame v "pacifistične rešitve" vojne in da dolgoročnega miru ni mogoče doseči s popuščanjem Rusiji. "Ko gre za neodvisnost ukrajinske države, ni prostora za kompromise," mu je pritrdil Tusk.

14.53 Francoska opozicija kritična do Macronovih izjav glede Ukrajine

Francoske opozicijske stranke tako na skrajno desnem kot levem polu so bile danes kritične do izjav predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v državo. Označile so jih za nepremišljene, taka poteza pa bi po njihovem Francijo vpletla v vojno. Slišati je bilo tudi pozive k razpravi v parlamentu.

14.02 Evropske zaveznice zavračajo možnost napotitve vojakov v Ukrajino

Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice "zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere". "To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini," je povedal.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov.

"Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.

Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je danes sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. "Za zdaj to sploh ni v načrtu," je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson dan po tem, ko je bila z ratifikacijo v madžarskem parlamentu odpravljena še zadnja ovira za švedsko članstvo v Natu.

Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Donald Tusk in Petr Fiala.

Tusk je po današnjem srečanju s Fialo v Pragi dejal, da Poljska ne namerava poslati svojih enot v Ukrajino. Kot je poudaril, se je treba sedaj osredotočiti na zagotavljanje največje možne podpore Ukrajini v njenih vojaških prizadevanjih proti ruski invaziji. Ali bi se lahko to stališče pod določenimi okoliščinami v prihodnosti spremenilo, za zdaj ni želel ugibati.

Podobnega mnenja je bil Fiala. "Ni treba iskati novih poti," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in pri tem izpostavil pomen skupne nabave topniškega streliva za Ukrajino.

Z Downing Streeta pa so danes v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov "velikega obsega" v Ukrajino poleg "majhnega števila" ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu "medicinskega usposabljanja", poroča AFP.

Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine.

Španska vlada se ne strinja z idejo o morebitni namestitvi evropskih enot v Ukrajini, pa je dejala tiskovna predstavnica španske vlade Pilar Alegria. Ob tem je sicer vztrajala, da je treba pospešiti pošiljanje vojaške opreme za pomoč Kijevu.

Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve sil v državo.

Po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, tudi slovenskega premierja Roberta Goloba, ter ZDA in Kanade, je Macron pojasnil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino sicer ni. Ob tem pa je zatrdil, da bodo "naredili, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni".

12.50 Kremelj svari, da pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu Zahoda

"To zagotovo ni v interesu teh držav, tega bi se morale zavedati," je Peskov odgovoril na prošnjo za odziv na Macronove besede glede možnosti napotitve sil v Ukrajino. Kot je dodal tiskovni predstavnik Kremlja, številne države ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj.

"Samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element," je še menil Peskov. Dodal pa je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona o potrebi po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz.

Na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredni spor med zavezništvom in Rusijo, je Peskov odgovoril, da v tem primeru ne bi govorili o možnostih, temveč o neizogibnosti spopada.

Novice Bo Evropa poslala vojsko v Ukrajino? Macron ne izključuje ničesar.

"In te države se morajo vprašati, ali je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov," je še dodal v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve zahodnih sil v državo, češ da je poraz Rusije nujen za varnost in stabilnost v Evropi. O tem sicer med državami po njegovih besedah ni soglasja.

11.20 Ukrajina znova tarča napadov, Rusija naj bi preprečila napad z bojnim strupom

Ukrajina je danes poročala o novih ruskih napadih z raketami in brezpilotnimi letalniki v več regijah, v katerih je bilo ranjenih devet ljudi. Rusija je zatrdila, da je v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine preprečila napad s kemičnim bojnim strupom, za katerim naj bi stal Kijev.

Po navedbah ukrajinskih regionalnih oblasti so bile tarče ruskih napadov regije Doneck, Dnipropetrovsk, Herson in Zaporožje, v njih pa je bilo v zadnjem dnevu skupno ranjenih devet ljudi, je na spletni strani danes objavil portal Kyiv Independent. V napadih je bilo poškodovanih tudi več zgradb in infrastrukturnih objektov.

Ukrajinske zračne sile so danes sporočile, da so po vsej državi uspešno sestrelile 11 od 13 brezpilotnih letalnikov, prestregle pa so tudi nekaj raket.

Ukrajinski mediji, ki se sklicujejo na znani vojaški kanal na Telegramu z imenom DeepState (Globoka država), so poročali, da naj bi ruske enote zasedle še dve vasi blizu mesta Avdijivka. Teh informacij za zdaj ni bilo mogoče neodvisno preveriti, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinska vojska se je morala pred več kot tednom dni po hudih bojih umakniti iz uničene Avdijivke v Donecku na vzhodu države. V ponedeljek pa je ukrajinska vojska sporočila, da se je umaknila iz vasi Lastočkine, ki leži zahodno od Avdijivke, vas pa so zavzele ruske sile.

Rusija je medtem danes zatrdila, da je preprečila napad z bojnim strupom, ki naj bi ga pripravile ukrajinske obveščevalne službe v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine, ki je delno pod ruskim nadzorom. Foto: Reuters

Kot je sporočila ruska varnostna služba FSB, so preprečili poskus ukrajinskih obveščevalnih agencij, da izvedejo teroristični napad v regiji Zaporožje z uporabo snovi, ki je po klasifikaciji Nata podobna kemičnemu bojnemu sredstvu BZ. Kot je še dodala, so pri tem aretirali tri ukrajinske državljane, poročanje ruskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.

8.15 Poljski zunanji minister pozval ameriški kongres k potrditvi pomoči za Ukrajino

Zunanji minister Poljske Radoslaw Sikorski je v ponedeljek med obiskom Washingtona republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Mika Johnsona pozval, naj dovoli glasovanje o predlogu zakona za pomoč Ukrajini, in ga opozoril, da bo nosil odgovornost, če Rusija zmaga v vojni.

"Znova osebno pozivam Mika Johnsona. Prosim, dovoli, da gre demokracija svojo pot. Prosim, daj to na glasovanje. Želim, da ve, da ves svet spremlja, kaj bo storil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sikroski.

"Če ta predlog ne bo potrjen in bo Ukrajina utrpela nazadovanje na bojišču, bo to njegova odgovornost," je še dodal na Atlantskem svetu, preden se je na State Departmentu srečal z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

Johnson, zaveznik Donalda Trumpa, do zdaj na glasovanje še ni uvrstil predloga zakona za pomoč Ukrajini v višini 60 milijard dolarjev, čeprav ga je senat že potrdil, v predstavniškem domu pa obstaja zanesljiva večina za potrditev. Trump, skorajšnji predsedniški kandidat republikancev, pomoči Ukrajini nasprotuje.

Trendi Izrael namignil, da obstaja možnost, da ne bo sodeloval na Evroviziji

Novice Izrael prvič napadel cilje v vzhodnem Libanonu

Novice Franci Kek na košarkarski tekmi vdrl na igrišče

Novice Ameriški vojak, ki se je protestno zažgal pred izraelskim veleposlaništvom, umrl v bolnišnici #video