Četrtek, 14. 4. 2022, 19.46
2 leti, 7 mesecev
Rusija tudi uradno potrdila: ponos naše mornarice je potonil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
99
50. dan vojne v Ukrajini. Ruska raketna križarka Moskva, ki naj bi jo po navedbah Kijeva zadele ukrajinske rakete, je potonila v Črnem morju. Vladimir Putin evropske države opozarja, da so zelo odvisne od ruskih energentov in da jih bo zelo bolelo, če jih prenehajo uvažati. Sergej Šojgu, ruski obrambni minister in eden od najtesnejših zaupnikov Putina, naj bi bil po informacijah iz Moskve po hudem srčnem napadu v kritičnem stanju, krožijo tudi govorice, da bi lahko šlo za poskus atentata. Rusija grozi, da bo na Baltik, če se Švedska in Finska pridružita zvezi Nato, pripeljala jedrsko orožje. V Litvi menijo, da Rusi blefirajo, saj tam že imajo nameščene balistične rakete, ki jih je mogoče opremiti z jedrskimi bojnimi glavami. V Ukrajini trdijo, da so danes napadli in poškodovali rusko vojno ladjo v Črnem morju. "Projektili Neptun, ki varujejo Črno morje, so ruski ladji povzročili zelo resno škodo. Slava Ukrajini!" je v Telegramu zapisal guverner Odese Maksim Marčenko. Ruski mediji napad zanikajo in trdijo, da so na ladji eksplodirale zaloge streliva. V zadnjem poročilu ukrajinske vojske navajajo, da ruske sile še naprej napadajo vojaške in civilne cilje z raketami in bombami v Harkovu, Donecku in Zaporožju.
Russia says the flagship of its Black Sea fleet was seriously damaged and its crew evacuated following an explosion that a Ukrainian official said was the result of a missile strike https://t.co/xKQoi56nfk
— Reuters (@Reuters) April 14, 2022
22:22 Rusko ministrstvo potrdilo, da je križarka Moskva potonila
17.00 Po besedah Putina zahodne banke niso izvedle plačil za plin, Evropo opozarja, da bi jo embargo na ruske energente lahko zelo bolel
16.58 Rusija Ukrajino obtožuje obstreljevanja ruskih naselij blizu meje
16.45 Ruski obrambni minister doživel zastoj srca, vzrok naj ne bi bil naraven
15.15 Rusija posvarila zvezo Nato pred pridružitvijo Finske in Švedske: Na Baltiku bomo okrepili obrambo in prisotnost jedrskega orožja
13.35 V Brjansku raketirali stanovanjske hiše
12.50 Je Moskva potonila?
11.30 Ameriška profesorja sestavila obtožnico proti Vladimirju Putinu
10.45 V Ukrajini danes devet humanitarnih koridorjev
9.45 Evropska vesoljska agencija končala sodelovanje z Rusijo
8.35 Novo poročilo ukrajinske vojske o ruski invaziji
8.05 V Buči še naprej iščejo mrtve
7.55 Velika škoda na ruski križarki Moskva
6.45 Predajo ukrajinskih marincev zanikali
5.55 Rusija: Niste nas zadeli, eksplodiralo je strelivo
5.50 Ukrajina: Zadeli smo rusko ladjo
5.40 Štirje predsedniki ob obisku v Ukrajini obsodili vojne grozote
5.35 Zelenskega "boli" Macronovo in Scholzevo izogibanje izrazu genocid
5.25 Biden najavil nov paket vojaške pomoči Ukrajini
22:22 Rusko ministrstvo potrdilo, da je križarka Moskva potonila
Ruska raketna križarka Moskva, ki naj bi jo po navedbah Kijeva zadele ukrajinske rakete, je potonila v Črnem morju. To je danes potrdilo rusko obrambno ministrstvo, ki sicer trdi, da je ladja potonila v neurju, medtem ko so jo vlekli na varno.
Ukrainian forces have hit with a Neptune antiship missile the flag ship of Russia's Black Sea Fleet, the 500 crew Moskva and used IR camera to tape it and created a song about it. It may have sunk.....
— Cali Dreaming NaphiSoc (@NaphiSoc) April 14, 2022
Oh this is THE same ship the Marines on Snake Island said "Rus Warship f*" pic.twitter.com/J9XsEXkVUc
"Med vlečenjem križarke Moskva v odrejeno pristanišče je zaradi poškodbe trupa pri eksploziji, do katere je prišlo zaradi požara, ladja izgubila stabilnost. V hudem neurju je potonila," so zapisali na ruskem ministrstvu.
Dodali so, da so posadko evakuirali na bližnje ladje ruske črnomorske flote.
17.00 Po besedah Putina zahodne banke niso izvedle plačil za plin, Evropo opozarja, da bi jo embargo na ruske energente lahko zelo bolel
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obtožil zahodne banke, da ne izvajajo plačil za ruski plin. To se je zgodilo dva tedna po tem, ko je zahteval izvedbo plačil v rubljih. Evropska komisija medtem v internem dokumentu, ki ga povzema Reuters, opozarja, da bi plačevanje v rubljih pomenilo kršenje sankcij EU proti Rusiji.
"Pri izvozu ruskih energetskih virov prihaja do neplačil," je Putin dejal na srečanju o razvoju ruskega energetskega sektorja, katerega del je prenašala državna televizija. "Banke iz teh izjemno neprijaznih držav zadržujejo prenose plačil," je opozoril.
Putin si zelo prizadeva, da bi Evropo od pomoči Ukrajini odvrnil z opozorili, da je odvisna od ruskih energentov.
Putin je danes evropske države tudi posvaril pred uvedbo embarga na ruske energente. "Poskuse zahodnih držav, da naše dobavitelje energentov potisnejo na stranski tir in jih nadomestijo z alternativnimi viri, bo čutilo celotno globalno gospodarstvo." Dodal je, da bi bile posledice takšnega koraka lahko zelo boleče. "V prvi vrsti za tiste, ki ga bodo naredili," je Putin namignil na evropske države in še enkrat opozoril, da so ruski energenti za Evropo trenutno nenadomestljivi.
16.58 Rusija Ukrajino obtožuje obstreljevanja ruskih naselij blizu meje
Rusija je danes obtožila ukrajinsko vojsko, da je obstreljevala naselje Klimovo, približno 10 kilometrov od rusko-ukrajinske meje. Pri tem naj bi bilo ranjenih sedem civilistov. Rusija Ukrajino obtožuje tudi napada na rusko vas v regiji Belgorod na jugu države, prav tako v bližini meje.
"Ukrajinske sile so z dvema težko oboroženima vojaškima helikopterjema nezakonito vstopile v ruski zračni prostor," je v izjavi sporočil ruski preiskovalni odbor. "Izvedli so najmanj šest zračnih napadov na več stanovanjskih stavb v naselju Klimovo," so še navedli preiskovalci.
#Russian sources claim that Armed Forces of #Ukraine hit missiles on village Klimovo, Bryansk 35km from #Ukrainian border. There is Russian military storage facility in Klimovo. Waiting for official 🇺🇦 position pic.twitter.com/4hpx636qJo
— Giorgi Revishvili (@revishvilig) April 14, 2022
16.45 Ruski obrambni minister doživel zastoj srca, vzrok naj ne bi bil naraven
Sergej Šojgu, obrambni minister Rusije in velik prijatelj ter tesen zaupnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je doživel srčni napad in se v intenzivni negi trenutno bori za življenje, je navedbe domnevno zaupanja vrednih virov iz Moskve na spletu razkril Leonid Nevzlin. "Če se izmaže, bo ostal invalid," je zapisal.
Še več, vzrok za Šojgujev srčni zastoj naj ne bi bil naraven, kar bi lahko pomenilo, da je bil žrtev poskusa atentata.
Sergej Šojgu je dolgoletni zaupnik predsednika Putina in je kot poveljnik vojske vodil demilitarizacijo Ukrajine in obvaroval Rusijo pred tako imenovano vojaško grožnjo z Zahoda.
Znan je po tem, da s predsednikom lovi ribe in hodi na lov v Sibiriji, mnogi pa ga vidijo tudi kot naslednika Putina.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu se v javnosti sicer ni pojavil že od 11. marca. Ruski državni mediji so sicer poročali, da se je redno udeleževal sestankov in protokolarnih dogodkov, a Kremelj ni objavil nobenih fotografij ali videoposnetkov, ki bi to v resnici dokazovali. Osemnajstega marca naj bi se udeležil podelitve priznanj, toda Kremelj je ob novici objavil njegove stare fotografije.
Neodvisnim medijem, ki poročajo o aktualnem dogajanju v Rusiji, naj bi viri iz Šojgujevega kroga prijateljev in sodelavcev že 23. marca zaupali, da ima obrambni minister težave s srcem.
Leonid Nevzlin, ki je razkril informacijo o domnevnem Šojgujevem srčnem napadu, je zelo bogati ruski poslovnež in filantrop z izraelskim potnim listom, ki je pred skoraj dvema desetletjema padel v nemilost Kremlja in zapustil Rusijo. Tam so mu zaradi domnevne prevare in ogibanja davkom leta 2008 sodili v odsotnosti in ga obsodili na dosmrtno zaporno kazen. Nevzlin še vedno trdi, da je šlo za predstavo za javnost, ki jo je organiziral sam Putin.
15.15 Rusija svari pred atomskimi posledicami morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato, Litva: Rusija se ponavlja
Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je danes posvaril zvezo Nato pred pridružitvijo Finske in Švedske, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji, kar vključuje tudi namestitev jedrskega orožja.
Tako Finska, ki si z Rusijo deli 1.300 kilometrov meje, kot Švedska sta nevtralni državi, vendar se v obeh ob vojni v Ukrajini krepi podpora vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Helsinki naj bi se o tem odločili v prihodnjih tednih, je v sredo dejala finska premierka Sanna Marin.
Dmitri Medvedjev (levo), nekdanji predsednik Rusije, sicer pa namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta, je v zadnjih tednih večkrat omenjal jedrsko orožje.
Medvedjev pa je danes posvaril pred takšno potezo. Včlanitev obeh držav v Nato bi namreč pomenila, da mora Moskva okrepiti svoje kopenske, pomorske in zračne sile na območju Baltskega morja, da bi tako ustvarila vojaško ravnovesje, je dejal. Opozoril je tudi na jedrsko grožnjo, saj potem naj ne bi bil več mogoč Baltik brez jedrskega orožja.
"Potem ne bi mogli več govoriti o nejedrskem statusu za Baltik, ravnovesje je treba vzpostaviti," je dejal Medvedjev, ki je bil predsednik Rusije od leta 2008 do 2012. Kot je pojasnil, Rusija do zdaj ni ukrepala v tej smeri, če bo prisiljena, "pa si zapomnite, da nismo mi predlagali tega".
Oblasti v Litvi so ob vnovični grožnji Rusije z jedrskim orožjem sicer odmahnile z roko in pojasnile, da Rusija na Baltiku, natančneje v Kaliningradu, že ima nameščene balistične rakete z jedrskimi zmogljivostmi, zato gre za prazne grožnje.
13.35 V Brjansku raketirali stanovanjske hiše
Guverner ruske regije Brjansk, ki meji na sever Ukrajine, blizu Černigova, je sporočil, da so ukrajinske sile raketirale stanovanjske zgradbe v tej regiji.
Na Twitterju objavljajo posnetke požara iz vasi Klimovo, kjer naj bi po navedbah Rusov škodo storili Ukrajinci.
#Russian sources claim that Armed Forces of #Ukraine hit missiles on village Klimovo, Bryansk 35km from #Ukrainian border. There is Russian military storage facility in Klimovo. Waiting for official 🇺🇦 position pic.twitter.com/4hpx636qJo
— Giorgi Revishvili (@revishvilig) April 14, 2022
Pri Sky News teh trditev niso mogli preveriti.
12.50 Je Moskva potonila?
Potem ko so z ruskega obrambnega ministrstva danes zjutraj sporočili, da je na križarki Moskva izbruhnil požar, ki je zajel tudi strelivo, to pa je eksplodiralo, še proučujejo, kaj natanko je povzročilo požar. "Ladja je huje poškodovana," so dodali. Posadko so evakuirali.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je sporočil, da se je s križarko zgodilo nekaj presenetljivega, a da ne razumejo, kaj natanko. "Počasi gori. Točno zdaj. Zaradi razburkanega morja ni jasno, ali bo pomoč lahko prišla do nje," je danes zjutraj sporočil v objavi na portalu YouTube.
The Russian missile cruiser Moskva was seriously damaged and abandoned by its crew after its ammunition blew up, Russia’s Defense Ministry said. Ukrainian officials said their forces sank the ship. https://t.co/HJZUeJpOix
— Hermann Tertsch (@hermanntertsch) April 14, 2022
Pozneje je potrdil, da je Moskva potonila. "Kje je Moskva? Potonila je," je tvitnil Arestovič. Navedb sicer še ni bilo mogoče preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusko obrambno ministrstvo je navedbe Ukrajine zavrnilo. "Križarka Moskva je še nad gladino," so sporočili. Kot so dodali, je požar lokaliziran in ne beležijo več eksplozij streliva. Trenutno se trudijo, da bi ladjo odvlekli do pristanišča.
11.30 Ameriška profesorja sestavila obtožnico proti Vladimirju Putinu
Ameriška strokovnjaka za anglosaško pravo sta pripravila obtožnico proti Vladimirju Putinu, njen osnutek pa je v Veliki Britaniji objavila kampanja Pravica za Ukrajino.
Ukraine campaigners publish blueprint of indictment against Vladimir Putin https://t.co/CNcrYTNLGs
— Justice for Ukraine (@Justice4Ukr) April 14, 2022
Obtožnica, ki sta jo sestavila Ryan Goodman, profesor prava na Univerzi v New Yorku, in Rebecca Hamilton, izredna profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Washingtonu, je primer "vzorčne kazenske obtožnice" zoper ruskega predsednika zaradi kaznivega dejanja sproženja in vodenja agresivne vojne.
10.45 V Ukrajini danes devet humanitarnih koridorjev
V Ukrajini bodo po dnevu prekinitve danes odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupola, je danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
V sredo zaradi blokad in ruske kršitve premirja niso organizirali humanitarnih koridorjev. Glede današnjih koridorjev pa je Vereščukova še dejala, da jih bodo iz Luganska organizirali pod pogojem, da bo ruska stran spoštovala prekinitev ognja.
"Humanitarni koridorji v regiji Lugansk bodo odprti pod pogojem, da bo okupator prekinil obstreljevanje," je sporočila.
V zadnjih nekaj dneh z izjemo srede so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočile evakuacijo več tisoč ljudi.
9.45 Evropska vesoljska agencija končala sodelovanje z Rusijo v lunarnih misijah
Evropska vesoljska agencija (ESA) je zaradi ruske invazije na Ukrajino v sredo končala sodelovanje z Rusijo v lunarnih misijah, potem ko je pred enim mesecem že končala sodelovanje za pristanek roverja na Marsu (ExoMars), poročajo tuje tiskovne agencije.
Today at Council, our Member States agreed on a roadmap for redirecting ESA programmes in response to the current geopolitical crisis. A time to deliver on our ambitions for a strong, autonomous and resilient Europe in space has never been more relevant. https://t.co/jdx4bHunXt
— Josef Aschbacher (@AschbacherJosef) April 13, 2022
"Čas, da uresničimo svoje ambicije za močno, avtonomno in odporno Evropo v vesolju, ni bil še nikoli tako pomemben kot danes," je na Twitterju sporočil generalni direktor ESA Josef Aschbacher.
Tehnologijo, ki jo je ESA nameravala s pomočjo Rusije poslati na Luno, bodo zdaj poslali v vesolje po drugih poteh. Kot so pojasnili, bodo del opreme na Luno spravili s pomočjo ameriške vesoljske agencije Nasa. Iščejo pa alternative tudi za druge dele projekta.
ESA je v okviru misij Luna-25, 26 in 27 nameravala v sodelovanju z Rusijo testirati novo opremo in tehnologijo. Že v sredini marca je agencija zaradi ruske agresije na Ukrajino prekinila sodelovanje v okviru projekta za pristanek roverja na Marsu, zdaj pa so se podobno odločili še za lunarne misije.
ESA ends cooperation with Russia on lunar missionshttps://t.co/jr9Oxvgfq6 pic.twitter.com/r5ZViWSNl2
— Space Launch Schedule (@SpaceLaunches) April 14, 2022
8.35 Novo poročilo ukrajinske vojske o ruski invaziji
Ukrajinska vojska je objavila novo poročilo o ruski invaziji. Ukrajinci trdijo, da ruske sile še naprej napadajo vojaške in civilne cilje z raketami in bombami v regijah Harkov, Donetsk in Zaporožje. Ruske sile še naprej krepijo topniške enote, optimizirajo obstoječe poveljniške sisteme in zagotavljajo obveščevalno in medicinsko podporo v bližini vzhodne meje Ukrajine, še navajajo v poročilu.
Na severovzhodu Ukrajine, v Slobožanskem, ruske sile izvajajo izvidnice mogočih krajev napada, so sporočili Ukrajinci. Delna blokada mesta Harkov, ki je pod nenehnim obstreljevanjem, se nadaljuje. Rusi so poskušali zavzeti Mariupol, a brez uspeha, je še sporočila ukrajinska vojska. Ukrajinci trdijo, da so uničili ruski tank, štiri oklepna vozila in šest drugih vozil, pa tudi ruski topniški sistem. Trditve niso bile neodvisno preverjene.
8.05 V Buči še naprej iščejo mrtve
Po novem množičnem grobišču, ki so ga v Buči odkrili v sredo, v tem mestu grozodejstev še vedno iščejo mrtve. Do zdaj so odkrili najmanj 500 trupel, piše BBC.
Vitalij Lobas, načelnik lokalne policije, iz zapuščene šole v predmestju Kijeva koordinira obsežno operacijo za iskanje, dokumentiranje in primerno pokopavanje na stotine trupel, ki so jih za seboj pustili ruski vojaki.
O novih smrtnih žrtvah med drugim poročajo iz Harkova. Po raketnem napadu ruskih sil so umrli štirje civilisti, deset pa jih je bilo ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Sinegubov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko min in granat, ki jih zdaj odstranjujejo.
7.55 Moskva, ki so jo enkrat že poslali v pekel, je resno poškodovana
Z ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je eksplozija na krovu Moskve, vodilne ladje črnomorske flote, "resno poškodovala" plovilo, poroča BBC.
"Strelivo je eksplodiralo zaradi požara na ladji. Plovilo je resno poškodovano. Celotna posadka je bila evakuirana. Vzrok požara preiskujemo," so zapisali v izjavi.
Ukrajina je sporočila, da so 186 metrov dolgo plovilo zadele njihove rakete Neptun. Pomočnik ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je povedal, da ruski reševalci niso mogli priti do plovila, na krovu katerega bi lahko bilo kar 510 članov posadke.
"Potrjeno je, da je bila danes raketna križarka Moskva točno tam, kamor so jo poslali naši mejni stražarji na Kačjem otoku," je v objavi na Telegramu zapisal deželni guverner Odese Maksim Marčenko. Ob začetku vojne so Ukrajinci, ki so bili nameščeni na otoku Snake v Črnem morju, kljubovali ukazu ladje, naj se predajo, in Moskvi odgovorili "pojdi v pekel".
Križarka, ki je leta 2000 postala vodilna ladja ruske vojne mornarice v Črnem morju, je imela ključno vlogo med rusko vojaško kampanjo v Siriji, ki se je začela leta 2015.
Raketna križarka Moskva je bila izdelana v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja v takratni Zvezi sovjetskih socialističnih republik. Bila je glavna ladja sovjetske mornarice projekta 1164 Atlant. Sprva se je imenovala Slava, kasneje so jo preimenovali v Moskvo. Glavna oborožitev vojaške ladje so protiladijske rakete P-1000 vulkan.
6.45 Predajo ukrajinskih marincev zanikali
Rusija trdi, da se je v obleganem pristaniškem mestu Mariupol predalo več kot tisoč ukrajinskih marincev, Ukrajina to zanika.
Podžupan mesta Sergij Orlov je za BBC povedal, da se tamkajšnje ukrajinske čete še vedno borijo. Zdi se, da se spopadi nadaljujejo okoli velikanske jeklarne Azovstal v pristanišču, ki je eno od dveh območij, ki nista pod ruskim nadzorom.
Ruska televizija je predvajala posnetke, ki naj bi prikazovali, kako se marinci predajajo v jeklarni. Toda svetovalec ukrajinskega predsednika je vztrajal, da so se marinci v resnici prebili, da bi se povezali s silami bataljona Azov. Mariupol ostaja ključna tarča Rusije za vzpostavitev kopenske poti do polotoka Krim, ki si ga je priključila leta 2014.
Ameriški inštitut ISW ocenjuje, da bodo ruske sile verjetno prevzele nadzor nad mestom v prihodnjem tednu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Mariupol, 13. april 2022
5.55 Rusija: Niste nas zadeli, eksplodiralo je strelivo
Na ruski vojni ladji Moskva je izbruhnil požar, nato pa so eksplodirale zaloge streliva, poročajo ruski mediji.
Satelitski posnetek ruske bojne ladje pred eksplozijo.
Navajajo še, da so vse mornarje predhodno evakuirali. Gre za ladjo, za katero Ukrajina trdi, da so jo zadele rakete.
5.50 Ukrajina: Zadeli smo rusko ladjo
The head of the #Odessa regional administration, Maxim Marchenko, confirms the information that the #Russian missile cruiser "Moskva" was attacked by "Neptune" anti-ship missiles and got serious damage. pic.twitter.com/N9jovoEp66
— NEXTA (@nexta_tv) April 13, 2022
V Ukrajini so potrdili, da so danes napadli in poškodovali rusko vojno ladjo v Črnem morju. "Projektili Neptun, ki varujejo Črno morje, so ruski ladji povzročili zelo resno škodo. Slava Ukrajini!" je v Telegramu zapisal guverner Odese Maksim Marčenko.
Pred tem so ukrajinski mediji poročali, da so v Črnem morju napadli rusko križarko. Ukrajinski vir je za Sky News povedal, da je ladja gorela in da na pomoč prihajajo druge ruske ladje. Ladja je približno 25 navtičnih milj oddaljena od Kačjega otoka, južno od Odese, je še povedal vir.
5.45 Štirje predsedniki ob obisku v Ukrajini obsodili vojne grozote
Predsedniki Poljske, Estonije, Litve in Latvije so v sredo obiskali območja v Ukrajini, ki so jih med rusko invazijo pretresle vojne grozote, in se sestali z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob obisku mesta Borodjanka blizu Kijeva dejal, da je kraj "prežet z bolečino in trpljenjem".
Iz Poljske so sporočili, da so se Nauseda in preostali voditelji – poljski predsednik Andrzej Duda, estonski predsednik Alar Karis in predsednik Latvije Egils Levits – sestali v poljskem mestu Rzeszow blizu meje z Ukrajino, preden so se skupaj vkrcali na vlak za Kijev.
Namen obiska naj bi bil izraziti podporo Zelenskemu v boju proti ruski invaziji. "Naš cilj je podpreti predsednika Zelenskega in obrambne sile Ukrajine v tem odločilnem trenutku," je dejal svetovalec poljskega predsednika Jakub Kumoch.
5.35 Zelenskega "boli" Macronovo in Scholzevo izogibanje izrazu genocid
Voditelja Francije in Nemčije včeraj nista želela slediti predsedniku ZDA Joeju Bidnu in ravnanja Rusije v Ukrajini označiti kot genocid, zato sta si prislužila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Je pa kanadski premier Justin Trudeau dejal, da je imel Biden prav, ko je ruske napade v Ukrajini označil s to besedo.
5.25 Biden najavil nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo napovedal nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini, vreden 800 milijonov dolarjev, ki med drugim vključuje večjo količino orožja in streliva, oklepnike in helikopterje. Od začetka ruskega napada so ZDA Ukrajini obljubile ali dobavile že za 2,5 milijarde dolarjev orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ameriška vlada bo Ukrajini še naprej zagotavljala sredstva za samoobrambo, je Biden po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal po današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
"Novi sveženj pomoči bo vseboval številne zelo učinkovite oborožitvene sisteme, ki smo jih zagotovili že prej, in tudi nove zmogljivosti, prilagojene obsežnejšemu napadu, ki ga od Rusije pričakujemo v vzhodni Ukrajini," je dodal Biden.
Zelenski je medtem znova zaprosil Zahod, naj Ukrajini dobavi težko orožje. Dejal je, da potrebujejo topništvo, oklepna vozila, tanke, sisteme za zračno obrambo in bojna letala.
Without additional weaponry, this war will become an endless bloodbath, spreading misery, suffering, and destruction. Mariupol, Bucha, Kramatorsk – the list will be continued. Nobody will stop Russia except Ukraine with Heavy Weapons. #ArmUkraineNow pic.twitter.com/miSOL5zvuA
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) April 13, 2022
Po seznamu, ki ga je prejšnji teden objavila Bela hiša, so ZDA do zdaj Ukrajini med drugim dobavile ali obljubile 1.400 protiletalskih sistemov stinger, pet tisoč protitankovskih raket javelin, več sto dronov, sedem tisoč pušk, 50 milijonov nabojev, 45 tisoč kompletov neprebojnih jopičev in čelad, lasersko vodene rakete, protiletalske radarje in lahke oklepnike.
99