Četrtek, 29. 2. 2024, 13.19
8 mesecev, 3 tedne
736. dan vojne v Ukrajini
Je Scholz z razkritjem tajnega podatka res pomagal Rusom? #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,74
Olafu Scholzu je informacija o sodelovanju britanskih vojakov pri izstrelitvi raket dolgega dosega Storm Shadow ušla med razpravo o tem, ali je napočil čas, da Nemčija Ukrajini dobavi sistem raket dolgega dosega Taurus.
Nemški kancler Olaf Scholz se je znašel pod plazom kritik po razkritju, da britanska vojska sodeluje z ukrajinsko pri izstrelitvah raket dolgega dosega Storm Shadow, je prvi poročal The Telegraph. Kritike so prerasle celo v obtožbe, da je z razkritjem ogrozil pripadnike britanske vojske na terenu in Rusom na pladnju ponudil občutljive informacije.
20.12 Je Scholz z razkritjem tajnega podatka res pomagal Rusom?
16.47 Rusija prepoveduje izvoz bencina
15.16 Evropski parlament: Putin mora odgovarjati za smrt Navalnega
13.57 Evropski parlament pozval EU, naj Kijevu zagotovi vse za zmago nad Rusijo
13.00 Rusija naj bi preprečila napad komandosov na jugu Ukrajine
20.12 Je Scholz z razkritjem tajnega podatka res pomagal Rusom?
Olafu Scholzu je informacija o sodelovanju britanskih vojakov pri izstrelitvi raket dolgega dosega Storm Shadow ušla med razpravo o tem, ali je napočil čas, da Nemčija Ukrajini dobavi svoj sistem raket dolgega dosega Taurus, ki bi lahko zadele nekatere ključne cilje na zasedenih ozemljih.
Kot je znano, nemški kancler dobavi sistema nasprotuje, pri tem pa se sklicuje na nevarnost, da bi Rusi to razumeli kot neposredno vpletanje v konflikt. Ko je v razpravi omenil, da nasprotuje pristopu Francije in Velike Britanije in pri tem razkril, da britanski vojaki pomagajo pri izstrelitvah raket dolgega dosega Storm Shadow, je med obrambnimi strokovnjaki završalo.
Tobias Ellwood, nekdanji predsednik britanskega parlamentarnega odbora za obrambo, je obsodil Scholzeve pripombe, razkritje pa označil kot očitno zlorabo obveščevalnih podatkov, ki bo prispevalo k stopnjevanju napetosti. Poleg tega bi po njegovem mnenju ta podatek Rusija lahko izkoristila za spodkopavanje kohezije v Natu.
Scholzeve izjave so na kritike naletele tudi doma. Opozicijski poslanci so jih obsodili kot neodgovorne, hkrati pa so ga pozvali, naj neha nasprotovati dobavi nemških raket dolgega dosega Ukrajincem, ki bi z njihovo pomočjo lahko prekinili ruske vojaške oskrbovalne linije.
Zaradi razkritja naj bi se v Veliki Britaniji povečala zaskrbljenost zaradi varnosti diplomatskega osebja in verjetnost ruskih obveščevalnih operacij na britanskih. Kljub temu je bil odziv vlade Združenega kraljestva na Scholzeve izjave zadržan, saj so na vprašanja odgovarjali zgolj, da je Ukrajina povsem suverena pri njenih vojaških operacijah.
Ukrajina si za dobavo raketnega sistema taurus prizadeva že več mesecev, a so poslanci bundestaga že večkrat zavrnili predlog opozicije, naj vlada dobavo teh raket odobri. Zakaj si Ukrajina te rakete tako želi, ne čudi, saj gre za enega najsodobnejših sistemov, s katerimi razpolaga nemška vojska, in lahko z velike višine in razdalje uničijo tudi cilje, kot so bunkerji.
16.47 Rusija prepoveduje izvoz bencina
Rusija s prvim marcem za šest mesecev prepoveduje izvoz bencina iz države, poroča Reuters. Za prepoved so se odločili zaradi ohranitve stabilne cene tega goriva ob naraščajočem povpraševanju potrošnikov in kmetov ter da bi omogočili vzdrževanje rafinerij v drugi največji izvoznici nafte na svetu.
Prepoved je predlagal tiskovni predstavnik podpredsednika vlade Aleksandra Novaka, potrdil pa jo je tudi premier Mihail Mišustin.
Russia announced a six-month ban on gasoline exports from March 1 to compensate for rising demand from consumers and farmers and to allow for planned maintenance of refineries https://t.co/1R2Q52sWda
— Reuters (@Reuters) February 27, 2024
Ukrep ne bo veljal za "dobave, ki se izvajajo v okviru mednarodnih medvladnih sporazumov". To se po navedbah francoske tiskovne agencije AFP med drugim nanaša na sporazume z Belorusijo, Kazahstanom in Armenijo.
Rusija je podobno prepoved uvedla lansko jesen, da bi zajezila naraščajoče maloprodajne cene goriva.
15.16 Evropski parlament: Putin mora odgovarjati za smrt Navalnega
Evropski parlament je danes ostro obsodil umor ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Ruski predsednik Vladimir Putin mora odgovarjati za smrt kritika Kremlja, so poudarili poslanci, ki so v danes sprejeti resoluciji pozvali EU, naj še naprej podpira rusko demokratično opozicijo. Evropski parlament je v resoluciji poudaril, da vso kazensko in politično odgovornost za smrt Navalnega, ki je umrl 16. februarja med prestajanjem kazni v ruskem zaporu, nosita ruska država in še zlasti predsednik Putin, ki bi moral odgovarjati.
Poslanci v resoluciji, ki je bila sprejeta s 506 glasovi za, devetimi proti in 32 vzdržanimi glasovi, opozarjajo, da je umor Alekseja Navalnega še en znak vse večje in sistematične represije v Rusiji, ter zahtevajo neodvisno in pregledno mednarodno preiskavo, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja in da bi bilo pravici zadoščeno.
Parlament Evropsko unijo in njene članice poziva, naj še naprej dejavno podpirajo neodvisno rusko civilno družbo in demokratično opozicijo. Resolucija tudi poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za izpustitev zapornikov v Rusiji, vključno z možnostjo morebitne izmenjave zapornikov. Poleg tega morajo nadaljevati politično, gospodarsko, finančno in vojaško podporo Ukrajini, saj je to najboljši odgovor na nasilne prakse kremeljskega režima, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Vdova Navalnega Julija Navalna, ki je v sredo nagovorila poslance Evropskega parlamenta v Strasbourgu, je v svojem govoru pozvala EU k okrepljenemu boju proti Putinu in njegovemu režimu. Ruske oblasti s Putinom na čelu je obtožila, da so odgovorne za moževo smrt. To je znova pokazalo, da je "Putin zmožen vsega in da se z njim ne moreš pogajati," je dejala Navalna.
13.57 Evropski parlament pozval EU, naj Kijevu zagotovi vse za zmago nad Rusijo
Evropski parlament je EU danes pozval, naj podpre Ukrajino z vsemi sredstvi, da Kijev zmaga v vojni proti Rusiji. Poslanci so se v sprejeti resoluciji zavzeli za dobavo potrebnega orožja Ukrajini, vključno z raketami dolgega dosega, in pozvali k naložbam v evropsko obrambno industrijo.
Evropski poslanci so v resoluciji, ki je bila sprejeta s 451 glasovi za, 46 proti in 49 vzdržanimi glasovi, med drugim poudarili, da je vojna v Ukrajini bistveno spremenila geopolitične razmere v Evropi in zunaj nje. Glavni cilj Ukrajine je zmagati v vojni, pri čemer opozarjajo na resne posledice, če se to ne bi zgodilo.
Da bi Kijev zmagal, ne bi smeli sami omejevati vojaške pomoči Ukrajini, so prepričani evropski poslanci, pri čemer so ponovno potrdili, da je treba državi zagotoviti vse, kar je potrebno za ponovno pridobitev popolnega nadzora nad njenim mednarodno priznanim ozemljem.
Evropski parlament ob tem opozarja na velike razlike v ravni vojaške podpore, ki jo države članice EU zagotavljajo Ukrajini, in poziva k potrebnim naložbam v evropsko obrambno industrijsko bazo. Ukrajina še zlasti potrebuje izpopolnjene sisteme zračne obrambe, rakete dolgega dosega, strelivo in brezpilotne letalnike.
Vse članice EU in zaveznice Nata bi morale Ukrajino vojaško podpirati z najmanj 0,25 odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP) na leto, so prepričani poslanci, ki članice EU pozivajo, naj nemudoma začnejo dialog z obrambnimi podjetji, da bi zagotovili večjo proizvodnjo in dobavo streliva, granat in izstrelkov Ukrajini.
V resoluciji, ki jo je parlament sprejel na zasedanju v Strasbourgu, je poudarjena tudi nujnost oblikovanja trdne pravne ureditve, ki bo omogočala zaplembo ruskega premoženja v državni lasti, ki ga je zamrznila EU, in njegovo uporabo za obnovo Ukrajine ter za odškodnino žrtvam ruske agresije.
Poslanci poleg tega pozivajo EU, naj ohrani svojo politiko sankcij proti Moskvi in jo razširi tudi na njeno zaveznico Belorusijo. Parlament obsoja vse države, podjetja in posameznike, ki Moskvi pomagajo pri izogibanju sankcijam, in poudarja, da bi bilo treba tako ravnanje kriminalizirati na ravni EU.
13.00 Rusija naj bi preprečila napad komandosov na jugu Ukrajine
Kot so danes sporočili z ruskega obrambnega ministrstva, so njihove sile preprečile poskus izkrcanja ukrajinskih specialnih enot na peščeni plitvini Tendrivska Kosa v Črnem morju, ki je v ruskih rokah.
Pri ministrstvu so še navedli, da so ruski vojaki "uničili ukrajinsko diverzantsko skupino iz 73. mornariškega centra za posebne operacije, ki je z gliserji poskušala pristati" v bližini peščine, ki se nahaja vzdolž zasedenega dela ukrajinske regije Herson.
V operaciji je bilo ubitih "25 ukrajinskih vojakov, en vojak je bil ujet". Zajeli so tudi štiri čolne, medtem ko je eno plovilo pobegnilo, sporočilo ruskega ministrstva povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske posebne enote pa so v izjavi, objavljeni v noči na danes, sporočile, da so borci iz 73. mornariškega centra "junaško umrli v bojni misiji", pri čemer niso razkrili števila umrlih, prav tako ne datuma in kraja njihove smrti.
V izjavi so navedli še, da se je glavnina pripadnikov skupine umaknila, potem ko je opravila "posebno nalogo", poroča AFP.
Ukrajinske sile po poročanju AFP že več mesecev poskušajo prečkati reko Dneper na območje Hersona, ki ga zasedajo ruske sile.
Ukrajinska vojska se sooča tudi s težavami na bojiščih v vzhodni Ukrajini. Skoraj dva tedna po ruski zasedbi mesta Avdijivka v Donecku ima vojska težave pri stabilizaciji frontne črte zahodno od tega mesta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske Oleksandra Sirskega hudi boji potekajo na delu fronte vzdolž vasi Tonenke, Orlivka, Semenivka in Berdiči. Sirski je v ta namen po poročanju dpa odpotoval v Doneck, da bi si ogledal tamkajšnje razmere.
Kot je na Telegramu danes dejal Sirski, so ukrajinske sile potisnile ruske enote iz Orlivke, vendar pa razmere ostajajo težke. Ukrajinskim silam so bile dodeljene okrepitve in dodatno strelivo za izboljšanje stanja na terenu, je pojasnil.
