Novo žarišče: Moskvo kličejo na pomoč

20.27 Državni sekretar Vojko Volk poudaril nujnost ruskega umika iz Ukrajine

Podpora napadeni Ukrajini je dolžnost vsake svobodne države po Ustanovni listini ZN je v torek in danes med obiskom v Washingtonu poudaril državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.

"Potrebno je povedati, da se Putin nahaja v tuji hiši, kamor je vdrl na silo. Če hočemo imeti mir na svetu, mora Putin domov v svojo hišo. To sem poudarjal in pozival tudi, da ne nasedamo na rusko propagando. Rusije ni nihče napadel. Treba je pomagati žrtvi, kar je dolžnost vsake svobodne države po Ustanovni listini ZN," je povedal Volk, ko je govoril o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.

Volk se je v State Departmentu srečal s pomočnikom državnega sekretarja za evropske zadeve Jamesom O'Brienom ter pomočnico državnega sekretarja za mednarodne organizacije Michele Sison, v Beli hiši z namestnikom svetovalca za nacionalno varnost ZDA Jonathanom Finerjem, v Pentagonu pa z namestnico obrambnega ministra ZDA za politične zadeve Liso Sawyer. Nastopil je še na okrogli mizi v Wilsonovem centru.

"To je prvi obisk naše vlade, o katerem smo se dogovorili na srečanju med premierjem Robertom Golobom in podpredsednico ZDA Kamalo Harris na varnostni konferenci v Münchnu," je dejal Volk. Potrdil je, da gre za priprave na obisk Goloba v Beli hiši, a podrobnosti ni želel razkriti. Povedal je še, da so bile v ospredju tri teme, poleg krepitve dvostranskega sodelovanja tudi sodelovanje v Varnostnem svetu ZN in konkretna pomoč državam Zahodnega Balkana. Glede zadnje imata državi po Volkovih besedah praktično identične poglede in ju trenutno najbolj skrbi stabilnost Bosne in Hercegovine.

V Varnostnem svetu so ZDA večkrat vložile veto na predloge resolucij, ki so zahtevale prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi, Slovenija pa odločno zahteva takojšnje premirje.

"Američani cenijo naš odnos, ki je usmerjen v humanitarno pomoč in iskanje kompromisa za dobro resolucijo. Nadaljuje se delo na predlogu ameriške resolucije, kjer sta ključni dve stvari. Ne sme se pozabiti na talce in čim prej je treba doseči premirje. Mi smo razumeli, da je lahko poseganje v pogajanja o izpustitvi talcev in premirju s preveč močnimi resolucijami lahko problematično in gremo v to z nekaj več potrpljenja," je dejal Volk. Dodal je, da je slišal pohvale zaradi humanitarne pomoči in njenega financiranja.

V Washington je prišel sredi kongresne blokade ameriške pomoči Ukrajini. "V njihove notranje zadeve se težko vtikam, vendar so bili sogovorniki zaskrbljeni in vidijo, da to tudi Evropi povzroča določene težave," je dejal in omenil pobude francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede možnosti napotitve evropskih vojakov v Ukrajino. "Smo na isti ladji in oboji si želimo več usklajevanja, več odločnejše pomoči Ukrajini in več pritiska na Putina, da konča vojno."

"Lahko potrdim, da obstaja zaskrbljenost," pa je odgovoril na vprašanje glede možnosti zmage Donalda Trumpa, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA.

20.03 EU bo Ukrajini namenila 50 milijard evrov makrofinančne pomoči

Članice EU so danes dokončno potrdile povečanje dolgoročnega proračuna EU v višini 64,6 milijarde evrov. Od tega bo 50 milijard evrov namenjenih za makrofinančno pomoč Ukrajini. V prihodnjih dneh bo zakonodaja, ki jo je v torek potrdil Evropski parlament, objavljena v uradnem listu. Ukrajina pa si lahko sredstva obeta kmalu, so navedli v Svetu EU.

Revizija večletnega finančnega okvirja 2021–2027, vrednega 1216 milijard evrov v tekočih cenah, v skladu z dokončno potrjeno uredbo o dopolnitvah večletnega proračuna EU predvideva povečanje za 64,6 milijarde evrov. Revizija vključuje poseben 50 milijard evrov vreden finančni instrument za Ukrajino, za vzpostavitev katerega sta Svet EU in parlament sprejela posebno uredbo. Do konca leta 2027 je za Kijev predvidenih 33 milijard evrov posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev.

V povečanje je poleg tega vključenih dodatni dve milijardi evrov za soočanje z migracijami in upravljanje meja ter 7,6 milijarde evrov za sodelovanje s tretjimi državami, tudi za podporo Zahodnemu Balkanu. Revizija predvideva še 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad za soočanje s kriznimi razmerami, 1,5 milijarde pa za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Del povečanja bo pokritega iz dodatnih prispevkov držav članic v višini 21 milijard evrov, 10,6 milijarde evrov pa s prerazporeditvijo obstoječih sredstev iz drugih programov. Kot so zapisali pri Svetu EU, bodo zakonodajno podlago v uradnem listu EU objavili v prihodnjih dneh. Uredba o finančnem instrumentu za Ukrajino, ki bo omogočil podporo okrevanju, obnovi in modernizaciji te države, bo začela veljati dan po objavi.

Kijev pa si lahko izredno pomoč obeta "zelo kmalu po uveljavitvi", so pojasnili. O pogojih pomoči se bosta Evropska komisija in Ukrajina dogovorili v posebnem memorandumu. O predlogu uredbe za vzpostavitev šest milijard evrov vrednega instrumenta za gospodarsko rast Zahodnega Balkana pa se morajo države članice in evropski poslanci še dogovoriti. Gre za dve milijardi evrov nepovratnih sredstev, ki jih vključuje revizija večletnega proračuna, in štiri milijarde evrov posojil.

16.47 Pridnestrje Moskvo zaprosilo za zaščito pred pritiskom Moldavije

Oblasti v samooklicani proruski Pridnestrski republiki na vzhodu Moldavije so Moskvo zaprosile za zaščito pred vse večjim pritiskom Moldavije in opozorile, da je Kišinjov sprožil gospodarsko vojno proti Pridnestrju. Rusija je medtem v odzivu poudarila, da je zaščita prebivalcev Pridnestrja njena prednostna naloga.

Predstavniki separatistične regije so na današnjem kongresu sprejeli resolucijo, v kateri so Rusijo zaprosili za zaščito. Opozorili so, da je vlada v Kišinjovu sprožila gospodarsko vojno proti Pridnestrju in blokirala ključne uvozne izdelke, da bi regijo "spremenila v geto", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mednarodna skupnost ne sme ignorirati odločitev kongresa," je ob tem izjavil zunanji minister separatistične regije Vitalij Ignatijev. Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je zaščita interesov prebivalcev Pridnestrja ena od njihovih prednostnih nalog. Tiskovni predstavnik moldavske vlade je še pred zasedanjem kongresa zatrdil, da v Kišinjovu ne vidijo nevarnosti za zaostrovanje in destabilizacijo razmer v Pridnestrju. "To je le še ena kampanja za ustvarjanje histerije," je opozoril.

Na odločitve separatističnih uradnikov se je odzval tudi poljski premier Donald Tusk, ki je poudaril, da bi bilo zaostrovanje razmer v Pridnestrju nevarno za celotno regijo. "Problem Moldavije in Pridnestrja ni nov in grožnja ruskega posredovanja ali vsaj provokacije je stalnica. Nisem presenečen, vendar to kaže, kako nevarne so razmere tudi za Ukrajino," je dodal.

Separatistična moldavska regija Pridnestrje, ki meji na Ukrajino in kjer živi veliko Rusov, je neodvisnost razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo. Pridnestrska republika sicer mednarodno ni priznana.

V času vojne v sosednji Ukrajini so odnosi med Rusijo in Moldavijo, ki ima od junija 2022 status kandidatke za članstvo v EU, zelo napeti. Obstajajo tudi bojazni, da bi lahko bila država po Ukrajini druga tarča ruskega napada. Kremelj obtožuje Kišinjov protiruske politike, moldavska predsednica Maia Sandu pa je Rusijo večkrat obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji.

16.15 Poljska razmišlja o možnosti začasnega zaprtja meje z Ukrajino

Poljska zaradi napetosti glede uvoza cenejših kmetijskih proizvodov razmišlja o začasnem zaprtju meje z Ukrajino za blago, je napovedal poljski premier Donald Tusk. Ob tem se je sicer zavzel za iskanje dolgoročne rešitve. "Z ukrajinsko stranjo se pogovarjamo o začasnem zaprtju meje in splošni ustavitvi trgovanja," je novinarjem dejal Tusk in poudaril, da bi šlo za začasno rešitev, ki da bi bila za obe državi boleča.

"Pripravljen sem sprejeti težke odločitve glede meje z Ukrajino, vedno ob posvetovanjih s Kijevom, da ne bi prihajalo do nepotrebnih napetosti. A poiskati moramo dolgoročno rešitev," je dodal v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.

V ozadju napetosti med državama so protesti poljskih kmetov, ki že več tednov ukrajinskim tovornjakom preprečujejo vstop v njihovo državo zaradi, kot pravijo, nelojalne konkurence cenejšega uvoza iz sosednje države. Protestirajo tudi proti predpisom EU, ki nekaterim ukrajinskim kmetijskim proizvodom omogočajo brezcarinski dostop na trge EU. Kmetje trdijo, da je to povzročilo padec cen njihovih pridelkov in otežilo njihovo prodajo na domačem trgu.

Poti na Poljsko so namreč postale izvozna rešilna bilka za Ukrajino, predvsem za njen kmetijski sektor, potem ko je ruska invazija februarja 2022 otežila izvoz žita čez Črno morje.

15.14 Zelenski na vrhu v Tirani balkanske voditelje pozval k okrepljeni pomoči Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa v Tirani balkanske voditelje pozval k okrepljeni pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Opozoril je na pomanjkanje streliva in predlagal ustanovitev foruma obrambne industrije med Ukrajino in balkanskimi državami ter skupno proizvodnjo streliva.

"V obsežni vojni smo dokazali, da se je mogoče upreti in premagati tudi sovražnika, za katerega se je zdelo, da je eden najmočnejših na svetu. Vsak je lahko uspešen v obrambi, če sodeluje z različnimi narodi in če so ljudje dovolj motivirani za upor," je v uvodnem nagovoru povedal Zelenski.

Zahvalil se je vsem balkanskim voditeljem za dosedanjo vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ob tem pa je opozoril na pomanjkanje streliva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V luči tega je predlagal ustanovitev posebnega foruma za obrambno industrijo med Ukrajino in balkanskimi državami ter predstavil predlog o skupni proizvodnji streliva.

"Ponosni smo, da v Ukrajini deluje približno 500 obrambnih podjetij, a to ni dovolj, da bi premagali ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vidimo težave pri dobavi streliva in zainteresirani smo za skupno proizvodnjo streliva z vami," je pojasnil.

Prav tako je izpostavil potrebo po krepitvi sodelovanja z balkanskimi državami na področju logistike, trgovine, energetike, pa tudi pri zatiranju ruske dezinformacije. Dodal je še, da si Ukrajina in balkanske države zaslužijo biti del evropske in evroatlantske skupnosti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Albanski premier Edi Rama je na vrhu ponovno obsodil rusko invazijo in poudaril, da je Ukrajina danes v Evropo zasidrana bolj kot kadarkoli prej. "Mnogi v Evropi trdijo, da bo ustavitev pomoči Ukrajini prinesla mir. To je absurdno in cinično. Vojne se ne ustavi z razorožitvijo žrtve," je še dodal.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je medtem dejal, da lahko le konstruktiven dialog in diplomacija vodita do miru v Ukrajini. "Srbija bo še naprej zagotavljala humanitarno pomoč ranljivemu prebivalstvu Ukrajine, pri čemer ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava," je dodal.

Udeleženci vrha so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri izražajo podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja iz leta 1991. Mednarodno skupnost so pozvali k dodatni podpori Ukrajini in v deklaraciji poudarili, da je ruska invazija okrepila potrebo po združeni Evropi, ki se je sposobna soočiti z globalnimi izzivi. Zavezali so se, da bodo okrepili prizadevanja za boj proti dezinformacijam ter sodelovali pri povojni obnovi Ukrajine in razminiranju njenega ozemlja.

Prav tako so se strinjali, da je potrebno pospešiti prizadevanja za napredovanje držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije na poti v EU. Ob tem so še podprli Ukrajino v njenih prizadevanjih, da postane članica zveze Nato takoj, ko bodo varnostne razmere to dopuščale. Deklaracija sicer na zahtevo Vučića ne omenja sankcij proti Rusiji.

Vrha v Tirani sta se med drugim udeležila še hrvaški premier Andrej Plenković in kosovska predsednica Vjosa Osmani. Rama in Zelenski pa sta pred začetkom vrha podpisala sporazum o sodelovanju, ki bo po njunih besedah krepil in izboljšal prijateljstvo med državama.

14.08 Kitajski odposlanec bo ta teden obiskal Ukrajino, Rusijo in več članic EU

Kitajski odposlanec za Evrazijo Li Hui bo ta teden obiskal Ukrajino, Rusijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo in Poljsko, kjer bo razpravljal predvsem o vojni v Ukrajini, je danes sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Dodali so, da potovanje odposlanca predstavlja nadaljevanje prizadevanj Kitajske za iskanje politične rešitve za vojno v Ukrajini.

"V zadnjih dveh letih nismo nikoli obupali pri prizadevanjih za mir in nikoli nismo prenehali spodbujati pogovorov. Vse, kar smo storili, vodi k enemu samemu cilju, to je k doseganju soglasja za končanje vojne in utiranju poti za mirovne pogovore," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Kitajska, strateška zaveznica Rusije, do zdaj še ni obsodila ruske invazije na Ukrajino in se skuša predstaviti kot nevtralna posrednica, ki bi lahko pomagala končati spor. Peking in Moskva prav tako redno hvalita svoje gospodarsko in vojaško sodelovanje, njuno strateško partnerstvo pa se je po invaziji še okrepilo.

Vodstvo v Pekingu je od začetka vojne v Ukrajini večkrat poudarilo svojo zavezanost pogajanjem. Kitajski odposlanec Li je denimo v okviru prizadevanj za posredovanje v sporu že lani obiskal Moskvo, Kijev in številne evropske prestolnice. Kitajska je lani tudi predstavila načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem je med drugim pozvala k politični rešitvi. Načrt je sprožil kritičen odziv Zahoda, češ da bi ta lahko Rusiji omogočil, da obdrži velik del ukrajinskega ozemlja, ki ga je zasegla.

10.15 Von der Leynova pozvala k spremembi evropske miselnosti na področju obrambe

"Ko pogledamo okoli sebe, je jasno, da ni več prostora za iluzije. (Ruski predsednik Vladimir, op. a.) Putin je mir izkoristil za pripravo na vojno. Posledično je svet nevarnejši, kot je bil več generacij," je povedala von der Leynova. Pri tem je opozorila na nevarnosti, ki jih predstavljajo avtoritarni voditelji po svetu, na vojno v Gazi in tudi vse agresivnejše trgovinske politike tretjih držav.

Začeti je treba s popolnitvijo in modernizacijo oboroženih sil držav članic. Da bo dovolj materiala za izdelavo operativnih zmogljivosti, pa je treba v prihodnjih petih letih močno okrepiti proizvodne zmogljivosti industrije.

"V središču tega mora biti preprosto načelo, Evropa mora porabljati več, bolje in evropsko," je še povedala von der Leynova in napovedala predstavitev prve evropske industrijske obrambne strategije. Eden osrednjih ciljev strategije in naložbenega programa, ki jo bo spremljal, bo skupno naročanje na obrambnem področju, kot je EU po njenem mnenju zelo uspešno storila že pri cepivih in zemeljskem plinu.

Napovedala je tudi povečanje finančne podpore za povečanje proizvodnih zmogljivosti in določitev obrambnih projektov v skupnem interesu.

Pri tem mora sodelovati celotna Evropa, zato bo EU v Kijevu vzpostavila urad za inovacije na področju obrambe, kar bo Ukrajino še približalo Evropi.

"Ta skupen korak na obrambnem področju ne bo lahek. Zahteval bo drzne odločitve in politični pogum, predvsem pa novo obrambno miselnost ustanov, industrije in vlagateljev," je dejala predsednica komisije, ki se bo na junijskih evropskih volitvah potegovala za nov mandat.

Poudarila je pomen podpore malim in srednje velikim podjetjem, ki tudi na področju obrambe predstavljajo hrbtenico industrije. Zato podpira imenovanje komisarja za obrambo v prihodnji Evropski komisiji.

Von der Leynova je poudarila, da je treba razmišljati širše. Zavzela se je za uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za skupne nakupe vojaške opreme za Ukrajino.

"Nimamo nadzora nad volitvami ali odločitvami v drugih delih sveta. Preprosto nimamo časa za izogibanje temu vprašanju. S podporo naših partnerjev ali brez nje ne moremo dopustiti, da Rusija zmaga," je še povedala v Evropskem parlamentu in poudarila, da zdaj ni čas za varčevanje.

6.30 Mike Johnson tudi po srečanju z Bidnom ni podprl pomoči za Ukrajino

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson tudi po torkovem srečanju s predsednikom ZDA Joejem Bidnom ni bil pripravljen podpreti predloga zakona, ki vključuje pomoč ZDA Ukrajini. 

V izjavi novinarjem po srečanju je Johnson zagotovil, da trdo delajo na zagotovitvi financiranja za delovanje ameriške vlade. Foto: Guliverimage

Ameriški senat je že potrdil predlog zakona, ki vsebuje skoraj 61 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino, vendar Johnson predloga noče dati na glasovanje v predstavniškem domu, kjer ima zadostno podporo za potrditev, ker temu nasprotuje nekdanji predsednik Donald Trump.

Johnson je najprej zahteval reformo politike do migrantov, kar je od demokratov dobil, nato pa obrnil ploščo in zahteval ločitev vprašanja migracij od pomoči Ukrajini. Ko je v obliki senatnega predloga dobil tudi to, je spet obrnil smer in zdaj najprej zahteva spremembo politike do migrantov, poroča STA.

"Najprej moramo poskrbeti za potrebe Amerike in to je naša odprta meja. Američani razumejo, da katastrofa na meji prizadeva vse. Zato sem danes nenehno govoril o tem, tudi na zasebnem srečanju s predsednikom," je dejal Johnson.

Kot drugo prioriteto je poudaril financiranje vlade, saj bo začasni zakon o nadaljevanju proračunskega financiranja kmalu potekel. "V dobri veri delamo na tem vsak dan že tedne in mesece," je zagotovil, vendar dodal, da je prva prioriteta zanj meja. "Mislim, da lahko predsednik sprejme izvršne ukrepe za to. Katastrofa se mora ustaviti, mi pa bomo poskrbeli za financiranje vlade," je dejal.

Chuck Schumer Foto: Reuters Vodja senatne večine Chuck Schumer in vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Hakeem Jeffries sta zagotovila, da demokrati podpirajo varno, trdno in človeško mejo. "Naši republikanski kolegi morajo prenehati z igricami in sprenevedanjem glede meje," je dejal Jeffries.

Schumer je dejal, da je bil pogovor o Ukrajini zelo intenziven, saj je treba pomoč potrditi takoj. Namignil je, da so na Johnsona pritiskali vsi v sobi, vključno s predsednikom Bidnom in z vodjo republikanske manjšine v senatu Mitchem McConnellom.

Mitch McConnell Foto: Reuters "Na srečanju smo jasno izrazili, da je treba najprej potrditi pomoč za Ukrajino. Glede meje se lahko pogovarjamo naprej. Jasno je, da si vsi želimo urediti stanje na meji, ampak Johnson ni razložil, zakaj bi morali to urediti prej kot Ukrajino," je dejal Schumer.

Ilegalni prestopi ameriške južne meje z Mehiko niso nov problem, saj se to dogaja že desetletja z občasnim naraščanjem in zmanjšanjem prihodov migrantov. Schumer je dejal, da Biden z izvršnim ukazom ne more storiti vsega in da je kongresni zakon med drugim nujen za povečanje sredstev za večje število mejnih agentov.

Bela hiša je po srečanju sporočila, da sta se Biden in podpredsednica ZDA Kamala Harris srečala s kongresnimi voditelji glede financiranja vlade in potrditve pomoči.

"Predsednik je poudaril, da ustavitev financiranja vlade ni sprejemljiva ter bo povzročila nepotrebno škodo gospodarstvu in nacionalni varnosti. Prav tako je poudaril nujno potrebo vztrajanja ob strani Ukrajini in je opisal njene izgube na bojiščih v zadnjih tednih ter racionalizacijo streliva, ker kongres ne ukrepa," so zapisali.

"Predsednik je spomnil, da predlog zakona zagotavlja tudi denar Izraelu za boj proti Hamasu in več humanitarne pomoči za prizadete v spopadih po svetu, vključno s palestinskimi civilisti, ki se spopadajo s hudim humanitarnim položajem," je še sporočila Bela hiša.

Novice Evroposlanci potrdili dolgoročno financiranje Ukrajine

Novice Tako si Francozi predstavljajo vojaško pomoč Ukrajini

Novice Bo Evropa poslala vojsko v Ukrajino? Macron ne izključuje ničesar.