Nedelja, 5. 6. 2022, 16.51
2 leti, 5 mesecev
Rusi svoje nasprotnike iščejo tudi na Hrvaškem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,86
32
Hrvaški prostovoljec Denis Šeler, ki se je šest let bojeval v Ukrajini kot član Azovskega polka znotraj Ukrajinske nacionalne garde, je v intervjuju za Globus spregovoril o svoji vpletenosti v Azov, o tem, kako varno se počuti, in o trenutnih razmerah v Ukrajini.
Po začetku ruske invazije se je spet srečal z Azovci.
"Prostovoljno sem se javil za novoustanovljeno enoto Azova v Kijevu. Odkrito povedano, z mano je bilo še šest fantov iz Hrvaške. Jaz in ti fantje nismo bili uporabljeni na obrambni liniji. Ker je bila enota v fazi formacije, so me dodelili drugemu bataljonu, da pomagam poveljniku usposobiti nove može in po potrebi izpolniti vojne naloge. Ker pa je v tem obdobju prišlo še teh šest Hrvatov, bi jim moral stvari zaradi jezikovne ovire prevajati," je dejal in dodal, da je Azov uradno zapustil že 1. junija 2020 in da preostalih šestih Hrvatov ni pripeljal v Ukrajino. Povedal je, da so se trije vrnili domov, drugi trije pa so prišli z njim.
Na Hrvaškem se počuti varnega
Ko je pred kratkim odšel v Ukrajino, se ni želel vrniti v Azov, ampak pomagati, kolikor je lahko, zato jim je ob prihodu povedal, da ima mesec ali mesec in pol časa za bivanje za delo in družino, ker je pričakoval nov dodatek. Vrnil se je nazaj na Hrvaško in se skoraj zagotovo ne bo vrnil v Ukrajino.
"V Ukrajini sem se počutil varnega. In na Hrvaškem sem popolnoma varen. Nisem bedak od včeraj. Institucije opravljajo svoje delo, tako hrvaške kot ukrajinske. Ščitijo svoje državljane. Dobivam tudi veliko informacij in živim malo bolj previdno. Premikanje sem zmanjšal na znane lokacije, kjer poznam ljudi. Vendar sem pripravljen kadarkoli odgovoriti na vsak napad ali grožnjo. Navsezadnje sem sam," je povedal Šeler.
Ali je njegova previdnost povezana z dejstvom, da ima ruska tajna služba svoje ljudi tudi na Hrvaškem?
"Obstaja. In veliko ljudi. Ruska tajna služba je na Hrvaškem prisotna že zelo dolgo, in ne z nekaj diletanti, ampak z močnimi igralci. To je zagotovilo. Ti ljudje se sprehajajo po Zagrebu, Splitu ...," pravi Šeler in potrdi, da so med ruskimi vohuni hrvaški državljani. Ugotavlja, da je intenzivnost bojev v Ukrajini zelo visoka, zato so velike tudi človeške izgube. Dodal je še, da gre ukrajinski vojski dobro z osnovnim, lahkim pehotnim orožjem, vendar ji glede na dolžino fronte in število vojakov, ki sodelujejo v vojaških operacijah, manjkajo letala in zračna obramba ter topništvo dolgega dosega.
Ali ima Azov morda nacistično konotacijo?
"Polk sam tega nima. Trdim, da je bila od leta 2016 v polku prepovedana vsaka nacistična simbolika. Stepan Bandera, ki so ga omenili člani Azova, ni nacist. Kot da bi Hrvatje za Anteja Starčevića rekli, da je nacist. Bil je ukrajinski nacionalist in zagovarjal se je za svobodno Ukrajino, ki je bila že del Sovjetske zveze, proti kateri se je boril kot na primer nekateri naši izseljenci, na primer Bruno Busić, ki ga nima smisla povezovati z nacisti ali Antejem Pavelićem," je dejal Šeler.
"Ne vem, kakšna je usoda poveljnika Azova Denisa Prokopenka oziroma Redisa, kot mu pravijo, in drugih v ruskem ujetništvu. Bilo je precej zmedeno, kar zadeva predajo. Rusija jih zdaj ne more razglasiti za teroriste in jim soditi, ker so ujeti na ozemlju Donecke oblasti, ki ni del Rusije, zato ruska sodišča tam nimajo nobene moči, razen če Rusija tega območja ne priključi," je o ruskih ujetnikih povedal Šeler.
Meni, da se je Zelenski izneveril pripadnikom Azova
"Ko sem bil v Kijevu, v drugem bataljonu, sem govoril z Bileckim, prvim poveljnikom Azova, in drugimi fanti. Že takrat je bilo veliko vprašajev, ker je Mariupol v treh dneh po začetku invazije že padel v ruske roke. Herson je bil predan skoraj brez boja, prav tako Mellitopoli in Berdiansk, brez strela. Čudno je vse to, še toliko bolj, ker ni skrivnost, da je bil edini, ki je pomagal Azovu od začetka obleganja Mariupola, general Kirill Budanov, vodja obveščevalne službe obrambnega ministrstva," je povedal Šeler.
Ni šlo za vprašanje, ali bo Putin napadel Ukrajino, ampak kdaj in kje
"Decembra in januarja sem govoril, da ne gre za vprašanje, ali bo Putin napadel Ukrajino, ampak kdaj in kje. Prav tako sem trdil, da Putinovi glavni cilji niso Kijev ali Lvov, ampak vzhodna Ukrajina, donbaški koridor do Krima, od Hersona do Mariupola. To je tudi dosegel, a njegov cilj je še vedno, da se po vsej dolžini izvleče na levi breg Dnjepra. Potem lahko po možnosti sede za pogajalsko mizo," je za Globus povedal Šeler.
Sklenil je, da je očitno, da Rusi niso imeli moči za zasedbo večjih mest, Harkova na severu in Odese na jugu Ukrajine. Njihov minimalni cilj je, poudarja, vladati Lugansku in Donecku znotraj upravnih meja teh provinc.
32