SiolNET. Novice Svet
5,84

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrit tajni načrt ZDA za jedrski napad na Kitajsko

5,84

termometer

Jedrska eksplozija, gobast oblak, atomska bomba
Ameriški generali so v primeru jedrskega napada na Kitajsko pričakovali silovit odziv, ki bi lahko sprožil globalni jedrski spopad. Glede na to, da Kitajska takrat še ni imela jedrskega orožja, bi se lahko na tak način odzvala le še Sovjetska zveza, ki pred več kot šestdesetimi leti z ZDA ni bila v prijateljskih odnosih. Foto: Thinkstock

Poveljstvo sil Združenih držav Amerike je leta 1958 Belo hišo odločno pozivalo k izvršitvi serije jedrskih napadov na Kitajsko, če ta ne bi odstopila od oboroženega konflikta s Tajvanom. Za obrambo političnega zaveznika so bili ameriški generali pripravljeni tvegati celo globalni jedrski spopad. 

CIA, prisluškovanje, vohunjenje, nadzorne kamere Digisvet Bombastično vohunsko razkritje: Američani so vedeli vse

Konec poletja in jeseni leta 1958 je v jugovzhodni Aziji nekaj tednov potekal oboroženi spopad, ki je danes znan kot druga kriza v Tajvanski ožini. Na nasprotnih bregovih sta si (dobesedno) stala Ljudska republika Kitajska in otok Tajvan. 

Kje je Tajvanska ožina:

Komunistična Kitajska, ki Tajvanu ne priznava suverenosti, temveč ga prišteva pod svoje ozemlje, je takrat začela obstreljevati otoke v Tajvanski ožini, ki veljajo za prvi branik Tajvana. Kitajska je hkrati poskusila prevzeti nadzor nad otoki in preizkušala, kako trdno je politično zavezništvo med Tajvanom in ZDA.

Američani, ki so s Tajvanom leta 1955 sklenili pakt o obrambi otoka, so se odzvali klicu na pomoč ter proti Tajvanski ožini poslali mornarico in letalske sile. 

Ameriški letalonosilka USS Lexington in podporna ladja USS Marshall septembra 1958 ob obali Tajvana. Ameriški letalonosilka USS Lexington in podporna ladja USS Marshall septembra 1958 ob obali Tajvana. Foto: Wikimedia Commons

ZDA in Kitajska se v štiritedenskem napetem obdobju nikoli niso spopadle neposredno. Američani so Tajvanu namreč zgolj priskrbeli opremo (orožje) in logistično podporo.

Toda v Washingtonu so se bali, da je kitajsko obstreljevanje Tajvana zgolj uvod v invazijo na otok. Takrat bi se bilo spopadu skoraj zagotovo nemogoče izogniti. 

Drugi krizi v Tajvanski ožini je sledila še ena med letoma 1995 in 1996. Takrat je Kitajska v morje obkrožajoč Tajvan v seriji provokacij izstrelila več raket. Drugi krizi v Tajvanski ožini je sledila še ena med letoma 1995 in 1996. Takrat je Kitajska v morje obkrožajoč Tajvan v seriji provokacij izstrelila več raket. Foto: Reuters

Združeni štab oboroženih sil ZDA je zato začel resno razpravljati o možnostih jedrskega napada na Kitajsko. Ta podatek je bil javnosti do zdaj bolj ali manj znan, še vedno pa ima oznako strogo zaupno dokument iz leta 1963, ki izdaja, kako podrobno so ameriški generali v resnici načrtovali uporabo atomskih bomb.

Černobil, Pripjat Digisvet Ustrašili so se, da je v Evropi razneslo atomsko bombo. Bili so kar blizu.

Čeprav tvega kazenski pregon, je na obstoj in vsebino tajnega dokumenta pred dnevi opozoril Daniel Ellsberg.

Gre za upokojenega ameriškega vojaškega analitika, ki je leta 1971 že "žvižgal" na podoben način: sprožil je afero Pentagon Papers (Pentagonski dokumenti), ki je razkrila javnosti neznan povečan obseg operacij ameriške vojske med vojno v Vietnamu. 

Sodeč po vsebini dokumenta, ki je bil delno cenzuriran več desetletij, je vojaško poveljstvo ZDA zelo skrbela morebitna komunistična zasedba Tajvana.

Takratni general ameriških letalskih sil Nathan Twining je vztrajal, da bi morale ZDA v primeru izbruha vojaškega spopada uporabiti jedrsko orožje moči od deset do petnajst kiloton in z njim uničiti priobalna oporišča kitajskega letalstva. 

Če se Kitajska ne bi uklonila, bi ZDA z atomskimi bombami začele obstreljevati tudi cilje v notranjosti Kitajske, napadi pa bi lahko segli celo do Šanghaja.

"Ali je treba uporabiti atomske bombe?" "Da, uporabili bi šibkejše deset- do petnajst-kilotonske." Jedrske konice, katerih uporabo je predlagal general Twining, bi bile približno tako močne kot tista, ki je leta 1945 s tlemi zravnala japonsko Hirošimo. "Ali je treba uporabiti atomske bombe?" "Da, uporabili bi šibkejše deset- do petnajst-kilotonske." Jedrske konice, katerih uporabo je predlagal general Twining, bi bile približno tako močne kot tista, ki je leta 1945 s tlemi zravnala japonsko Hirošimo. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Pripravljeni so bili tvegati jedrsko apokalipso

Poveljstvo sil ZDA je jedrski napad na Kitajsko videlo kot neizogiben, pričakovali pa so tudi povraten jedrski odziv. Glede na to, da je bilo to leta 1958, ko Kitajska še ni imela svojega jedrskega programa, bi lahko takšen odziv prišel samo od Sovjetske zveze.

Američani in Sovjeti niso bili leta 1958, v obdobju tako imenovane hladne vojne, ravno v prijateljskih odnosih. Ne le to, Nikita Hruščov, Stalinov naslednik in prvi mož Sovjetske zveze, je Združenim državam Amerike že od leta 1957 grozil z domnevno superiornostjo njihovega jedrskega arzenala in s popolnim jedrskim uničenjem. 

Sovjetska zveza je med drugim naredila in preizkusila najmočnejše jedrsko orožje vseh časov:

Na koncu je strasti umiril takratni predsednik ZDA Dwight D. Eisenhower, ki je nasprotoval uporabi jedrskega orožja. Prekinitev ognja, ne pa tudi premirje, med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom je bila dosežena 6. oktobra 1958. 

Otok treh milj, jedrska elektrarna Digisvet Ugasnili so eno najzloglasnejših elektrarn na svetu

"Naučite se nekaj iz te prikrite zgodovine in ne ponavljajte norosti"

Daniel Ellsberg, ki je pretekli konec tedna tako na svojem profilu na družbenem omrežju Twitter kot tudi za ameriški medij The New York Times opozoril na prikrivanje načrta za jedrsko bombardiranje Kitajske, je to storil z namenom opozarjanja na naraščajoče napetosti v regiji. 

Ši Džinping, predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping, predsednik Ljudske republike Kitajske Foto: Reuters Kitajska ne odstopa od zahtev po pripojitvi Tajvana. Predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping je pred dvema letoma med drugim tudi dejal, da bo Kitajska za končanje tajvanske neodvisnosti uporabila vsa razpoložljiva sredstva, pri čemer ni izključil možnosti vojaškega posredovanja.

Ameriškega predsednika Joeja Bidna je Ellsberg v nedeljski objavi na Twitterju medtem pozval, naj se "iz te prikrite zgodovine nečesa nauči in ne ponavlja norosti".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin