Petek, 9. 5. 2025, 9.14
23 ur, 48 minut
Putin za svoje tajno ladjevje odštel 14 milijard dolarjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,08
Ruski predsednik Vladimir Putin je na naftne sankcije Zahoda odgovoril s popusti in s starimi tankerji. Zdaj kaže, da mu bo ta načrt spodletel.
Rusija je v zadnjih treh letih za nakup Putinovega tajnega ladjevja oziroma ladjevja v senci porabila 14 milijard dolarjev (12,3 milijarde evrov). A zdi se, da gre za večinoma zapravljen denar, saj so se te ladje ob zadnjih sankcijah Zahodnih držav izkazale za zelo ranljive.
Rusija je od maja 2022 za nakup flote več kot 400 starih in pogosto slabo vzdrževanih tankerjev, ki omogočajo izogibanje zahodnim sankcijam na izvoz ruske nafte, porabila 14 milijard dolarjev, v svojem blogu Navigating Russia razkriva Craig Kennedy, nekdanji bančnik z Wall Streeta.
Ladje so registrirane v različnih državah po svetu, pogosto z nejasno lastniško strukturo in v mnogih primerih brez ustreznega zavarovanja. Kennedy poudarja, da je na primer v drugi polovici leta 2024 več kot 60 odstotkov tankerjev, ki so nalagali nafto v ruskih baltskih pristaniščih, pripadalo senčni floti. Vendar pa je ta delež do konca marca letos znižal pod 40 odstotkov. Praznino so začeli zapolnjevati uradni oziroma legalni prevozniki surove nafte, trdi Kennedy.
Po njegovih besedah omenjeni padec ni bil posledica padca cene ruske nafte pod 60 dolarjev (53 evrov) za sod, temveč novega močnega udarca Washingtona. V začetku leta so bile namreč proti ruskemu energetskemu sektorju uvedene dodatne obsežne sankcije ZDA, ki so med drugim prizadele 158 ladijskih prevoznikov. To je bilo po njegovem prepričanju glavni sprožilec za propad zmogljivosti senčne flote.
Dodatni ukrepi Združenega kraljestva in EU konec februarja so proces le še pospešili. Obsežne sankcije Zahoda so po Kennedyjevih izračunih količino izvožene nafte oziroma kapaciteto ladjevja zmanjšale za okoli 46 odstotkov.
Kennedy trdi, da je bila tako večina od 14 milijard dolarjev, ki jih je Moskva vložila v senčno floto, dejansko zapravljen denar, saj so se te ladje izkazale za zelo ranljive za sankcije.
Kljub sankcijam 230 evropskih tankerjev končalo v ruskih rokah
Ob tem je zanimivo, da je vsaj 6,3 milijarde dolarjev (5,5 milijarde evrov) končalo v rokah evropskih in ameriških ladjarjev, ki so prodajali starejše ladje. Preiskava Mednarodne novinarske mreže za preiskovanje organiziranega kriminala OCCRP in nizozemske preiskovalne platforme Follow the Money (sl. Sledi denarju) je razkrila, da je bilo na ta način preprodanih več kot 230 ladij, najpogosteje iz Grčije, kjer so ladje kmalu spremenile ime, zastavo in začele prevažati rusko nafto.
Neposredna prodaja tankerjev za prevoz nafte ruskim podjetjem je sicer prepovedana v skladu s sankcijami EU, uvedenimi leta 2023. Posredna prodaja podjetjem iz držav, ki ne sodelujejo v sankcijah, pa ni nezakonita, s čimer se ladjarji izognejo kršenju sankcij. Organizacija Follow the Money in njeni medijski partnerji so identificirali vsaj 32 tankerjev evropskih lastnikov, ki so bili prodani v senčno floto po koncu leta 2023.
"Več kot tretjino senčne flote tankerjev, ki prevažajo rusko nafto, sestavljajo plovila, ki so bila prej v lasti ladjarjev iz zahodnih držav – istih držav, ki sankcionirajo Rusijo zaradi njene agresije proti Ukrajini," opozarja preiskava.
Tveganje za okolje in varnost
Število plovil, ki so jih prizadela sankcije, je konec lanskega leta preseglo tisoč, podatki S&P Global Market Intelligence pa razkrivajo, da več kot 800 ladij v tej floti nima ustreznega zavarovanja. Njihova povprečna starost znaša 21 let, kar je osem let več od svetovnega povprečja. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne razmere povečujejo tveganje za resne pomorske in okoljske nesreče. V zadnjih dveh letih je bilo zabeleženih več kot 50 incidentov, vključno z eksplozijo tankerja Pablo ob obali Malezije.
