Sreda, 31. 1. 2024, 17.44
10 mesecev, 3 tedne
707. dan vojne v Ukrajini
Putin: Letalo z ukrajinskimi ujetniki sestrelila Ukrajina z ameriškim orožjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,91
Putin trdi, da je Rusija vztrajala pri mednarodni preiskavi incidenta, a pri tem ni želela sodelovati nobena tuja organizacija.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v televizijskem nagovoru zatrdil, da je Ukrajina prejšnji teden z ameriškim orožjem sestrelila rusko vojaško letalo, na katerem so bili po navedbah Moskve ukrajinski vojni ujetniki. Ob tem je dejal, da so ruske sile prodrle v mesto Avdijivka v regiji Doneck in držijo svoje položaje v okolici mesta.
17.45 ICJ zavrnil večji del tožbe Ukrajine proti Rusiji
17.42 Putin: Letalo z ukrajinskimi ujetniki sestrelila Ukrajina z ameriškim orožjem
17.15 Borrell: EU bo v enem letu Ukrajini dobavila polovico od milijona obljubljenih izstrelkov
15.06 Rusija in Ukrajina izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov
14.52 Scholz pozval k močnejši evropski podpori Ukrajine
12.30 Putinov potencialni izzivalec Nadeždin vložil predsedniško kandidaturo
11.15 Voditelji EU v poskus preboja glede pomoči Ukrajini že danes zvečer na neformalni večerji
10.40 Rusija trdi, da je podvojila proizvodnjo streliva za zračno obrambo
9.50 Rusija in Ukrajina znova izvajali medsebojne napade z droni
7.15 General Zalužni zavrnil prošnjo Zelenskega, naj odstopi
6.50 Stoltenberg v ameriškem kongresu poudaril nujnost financiranja Ukrajine
17.45 ICJ zavrnil večji del tožbe Ukrajine proti Rusiji
Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes zavrnilo večji del tožbe Kijeva proti Moskvi glede financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine. Potrdilo je le, da Moskvi ni uspelo preiskati domnevnih kršitev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kijev je leta 2017 obtožil Moskvo, da je teroristična država, ki podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine. Sodišče pa je danes zavrnilo večino ukrajinskih trditev. Priznali so le, da Rusiji ni uspelo ukrepati v smeri preiskovanja dejstev glede osumljenih oseb. Ob tem pa so opozorili, da se v okviru mednarodne konvencije o financiranju terorizma kot podporo terorizmu upošteva le gotovinske transferje, ne pa tudi morebitnega oskrbovanja z orožjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina je tožbo vložila po izbruhu konflikta na vzhodu države leta 2014 in nekaj let pred rusko invazijo februarja 2022. V tožbi je trdila, da Rusija financira terorizem, s tem ko financira separatiste na vzhodu Ukrajine, jih oborožuje in opremlja, pa tudi s pošiljanjem prostovoljcev.
Sodniki so še ugotovili, da Moskva ni upoštevala začasne odredbe iz leta 2017, v kateri so obe strani pozvali, naj naredijo vse, da se prepreči nadaljnje zaostrovanje konflikta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
17.42 Putin: Letalo z ukrajinskimi ujetniki sestrelila Ukrajina z ameriškim orožjem
"Letalo je bilo sestreljeno z ameriškim raketnim sistemom patriot, to je bilo že ugotovljeno. To so ugotovili tudi forenziki," je Putin danes dejal glede letala, ki je prejšnji teden strmoglavilo v ruski regiji Belgorod blizu meje z Ukrajino.
V Kijevu in Washingtonu se na besede ruskega predsednika še niso odzvali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V strmoglavljenju omenjenega letala pred tednom dni je sicer po navedbah oblasti v Moskvi umrlo 65 ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki naj bi jih izmenjali za zajete ruske vojake. Preiskava incidenta še poteka, okoliščin pa doslej ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Ruski predsednik je ob tem v današnjem nagovoru komentiral tudi dogajanje na fronti v Ukrajini. Dejal je, da so ruske sile prodrle skozi ukrajinsko obrambo in dosegle obrobje mesta Avdijivka v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je eno od glavnih žarišč spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami.
Ni znano, ali so bili na krovu letala res ukrajinski vojni ujetniki, saj Moskva doslej ni predstavila dokazov o tem. V Kijevu sicer ruskih trditev o vojnih ujetnikih in sestrelitvi letala niso niti potrdili niti zanikali. Nekateri ukrajinski mediji in predstavniki oblasti so medtem trdili, da je letalo v resnici prevažalo ruske rakete.
Putin je dejal še, da je Rusija vztrajala pri mednarodni preiskavi incidenta, a pri tem ni želela sodelovati nobena tuja organizacija. K neodvisni preiskavi je že prej pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je hkrati dejal, da bo preiskava verjetno neučinkovita, ker je letalo strmoglavilo na ruskem ozemlju.
17.15 Borrell: EU bo v enem letu Ukrajini dobavila polovico od milijona obljubljenih izstrelkov
EU bo Ukrajini do konca marca dobavila le nekaj več kot polovico od milijona topniških izstrelkov, kolikor ji je obljubila marca lani, je danes povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Namerava pa do konca poletja izuriti še 20 tisoč ukrajinskih vojakov, doslej jih je okoli 40 tisoč. Pri tem še naprej sodeluje tudi Slovenija.
Marca lani je EU Ukrajini obljubila, da ji bo v enem letu dobavila milijon topniških izstrelkov. Od marca do zdaj so članice večinoma iz lastnih zalog dobavile 330 tisoč izstrelkov, je pojasnil Borrell.
"Pričakujem, da se bo do konca marca ta številka povečala za približno 200 tisoč na 524 tisoč," je povedal. Gre za dobave iz lastnih zalog, pa tudi za strelivo, naročeno v okviru skupnega naročanja. Do konca leta pa bodo dobave presegle milijon izstrelkov, je povedal.
15.06 Rusija in Ukrajina izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta danes izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so z Ukrajino izmenjali 195 zajetih vojakov, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na omrežju X sporočil, da se je v Ukrajino vrnilo 207 vojakov in zapornikov.
"Naši ljudje so se vrnili, 207 jih je. Spominjamo se vsakega Ukrajinca v ujetništvu, ne glede na vse bomo zagotovili njihovo vrnitev domov, kar velja tako za vojake kot civiliste. Vse moramo pripeljati nazaj," je danes v objavi na omrežju X zapisal Zelenski.
Zahvalil se je ekipi, ki je v imenu Ukrajine izpeljala izmenjavo ujetnikov. Pri tem je med drugim omenil vodjo svojega kabineta Andrija Jermaka, vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova in notranjega ministra Igorja Klimenka.
14.52 Scholz pozval k močnejši evropski podpori Ukrajine
Nemški kancler Olaf Scholz je pred izrednim vrhom EU v nemškem parlamentu pozval k okrepljeni vojaški podpori Ukrajine, češ da ne more biti vse odvisno od Nemčije. Ob tem je prepričan, da je največji interes Nemčije Evropska unija, ki mora postati močnejša, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Scholz je spomnil, da je Nemčija največja podpornica Ukrajine za ZDA in da predstavlja polovico vse pomoči iz Evrope. "Želimo si, da bi pri zagotavljanju podpore aktivno sodelovalo več držav," je dejal kancler. "Potrebujemo skupnost in solidarnost," je poudaril.
Scholz se je v parlamentu zavzel še za okrepitev sodelovanja s Francijo pri premagovanju ovir in za močnejšo EU. "Če bo svet postal še težji, na primer zaradi morebitnega izida volitev v ZDA, mora Evropska unija postati še močnejša," je dodal. Prepričan je, da je EU največji interes Nemčije.
Nemški kancler je danes v pismu, ki ga je objavil Financial Times, skupaj s premierji Danske, Češke, Estonije in Nizozemske priznal, da EU ni uspelo izpolniti obljube glede dobave strelskih nabojev Ukrajini do konca marca. "Ampak ne moremo preprosto pozabiti na obljubo," so zapisali voditelji.
12.30 Putinov potencialni izzivalec Nadeždin vložil predsedniško kandidaturo
Ruski opozicijski politik Boris Nadeždin, ki med drugim nasprotuje vojni v Ukrajini, je danes pri državni volilni komisiji vložil svojo kandidaturo za predsedniške volitve, ki bodo v Rusiji sredi marca. Nadeždinu je uspelo zbrati dovolj podpisov volivcev. Volilna komisija lahko njegovo kandidaturo še vedno zavrne.
60-letni Nadeždin je v zadnjih tednih konstantno pridobival podporo, številni Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi oddali svoj podpis in tako podprli njegovo kandidaturo za predsednika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Podpora še naprej narašča in nihče ne more napovedati, koliko se bo še povečala do dneva volitev," je Nadeždin v nedeljo na srečanju s podporniki v Moskvi povedal za časnik Moscow Times. Da bi vložil kandidaturo, je moral zbrati najmanj sto tisoč podpisov volivcev, dobil pa jih je več kot 200 tisoč.
"Rusija mora biti miroljubna in svobodna," je opozicijski politik še dejal za Moscow Times, ko so ga vprašali, kaj bi kot predsedniški kandidat sporočil Zahodu.
Poleg tega, da se odkrito zavzema za konec vojne proti Ukrajini, Nadeždin podpira osvoboditev političnih zapornikov in normalizacijo odnosov z Zahodom. Dodal je, da bi si v primeru izvolitve prizadeval za pogajanja in podpis mirovne pogodbe z Ukrajino ob podpori evropskih držav.
Če bo ruska volilna komisija odobrila njegovo kandidaturo, se bo marca potegoval za predsedniški položaj kot kandidat desnosredinske stranke Državljanska iniciativa. Po navedbah AFP je priznal, da se mu zdi malo verjetno, da bi lahko dejansko izzval dolgoletnega ruskega voditelja Vladimirja Putina.
V Kremlju so prejšnji teden sporočili, da ga ne vidijo kot pomembnega tekmeca Putinu, ki bo po pričakovanjih dobil peti predsedniški mandat, še poroča Moscow Times. Več političnih strokovnjakov je podporo Nadeždinu označilo za presenetljiv politični dogodek in novo obliko protivojnih protestov v Rusiji.
Nadeždin je v ruski politiki prisoten že več kot tri desetletja. Med letoma 1999 in 2003 je bil poslanec ruske dume, dolga leta je bil tudi moskovski občinski svetnik, sicer pa je veljal za zaveznika opozicijskega politika Borisa Nemcova, ki je bil umorjen leta 2015.
Volilna komisija v Moskvi mora o njegovi kandidaturi odločiti v desetih dneh po današnji predložitvi vloge. Poleg Nadeždina in predsednika Putina so do roka, ki se izteče danes, kandidaturo pravočasno vložili še trije kandidati. Vsi pripadajo pretežno prokremeljskim strankam.
11.15 Voditelji EU v poskus preboja glede pomoči Ukrajini že danes zvečer na neformalni večerji
Voditelji držav članic EU se bodo danes zvečer sestali na neformalni večerji, na kateri bodo skušali še pred četrtkovim izrednim zasedanjem doseči preboj v pogovorih o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU. Ali se bo madžarski premier Viktor Orban, ki ima še določene zadržke, udeležil večerje, še ni znano.
Današnja večerja bo priložnost, da voditelji članic v bolj neuradnem vzdušju spregovorijo o temah četrtkovega zasedanja. Na večerji, ki jo bo gostil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, bo nekaj premierjev in predsednikov držav manjkalo, tudi predsednik vlade Robert Golob, ki pa se bo udeležil četrtkovega vrha.
V središču pogovorov bo tako danes kot tudi v četrtek 50 milijard evrov vredna makrofinančna pomoč Ukrajini v okviru večletnega finančnega okvirja EU 2021–2027 (MFF).
Orban je bil edini, ki je na decembrskem vrhu v Bruslju nasprotoval vključitvi pomoči Kijevu v evropski proračun, je pa od tedaj nekoliko popustil. V torkovem intervjuju za francoski tednik Le Point je dejal, da so pripravljeni podpreti pomoč Ukrajini v okviru proračuna, a le če jo bodo potrjevali vsako leto.
Viri pri EU so glede tega poudarili, da se preostale članice ne strinjajo z vsakoletnim potrjevanjem pomoči Ukrajini. Madžarski so predstavili več drugih možnosti, kot je letna politična razprava voditeljev o izvajanju instrumenta za pomoč Kijevu.
V zadnjih tednih se je pritisk na Budimpešto precej okrepil. Da bi preostale članice Madžarski zamrznile glasovalne pravice, kot zahteva Evropski parlament, je malo verjetno. Bi pa lahko po poročanju časnika Financial Times v primeru nadaljnje blokade pomoči Ukrajini voditelji preostalih držav zagrozili z oslabitvijo madžarskega gospodarstva.
Visoki uradnik EU je poudaril, da gre za neuradni dokument, ki opisuje trenutni položaj madžarskega gospodarstva. Dodal je, da ne vključuje nobenega načrta, povezanega z Madžarsko.
"Sklenitev dogovora je ključnega pomena za našo kredibilnost," je v vabilu voditeljem na četrtkovo zasedanje zapisal Michel. Med temami pogovorov je izpostavil še nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu pri obrambi pred rusko agresijo.
Na dnevnem redu je poleg tega razprava o dogajanju na Bližnjem vzhodu, predvsem v luči zadnjih dogodkov, kot so domnevna vpletenost določenih uslužbencev agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) v oktobrski napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael, odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu ter napadi hutijevcev na tovorne ladje v Rdečem morju.
Na današnji večerji bodo voditelji po pričakovanjih odprli še nekatere druge aktualne teme, med njimi so protesti kmetov po Evropi.
10.40 Rusija trdi, da je podvojila proizvodnjo streliva za zračno obrambo
Rusija je podvojila proizvodnjo streliva za sisteme zračne obrambe, je med torkovim obiskom proizvodnih obratov v Jekaterinburgu povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je Rusija ob tem povečala tudi proizvodnjo lanserjev za sisteme zračne obrambe S-300 in buk.
Lanserje naj bi začeli uporabljati še letos. Ruski obrambni minister in njegovo ministrstvo ob tem nista navedla podrobnejših podatkov o povečanju proizvodnje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski sistemi zračne obrambe so se v preteklosti večkrat izkazali za pomanjkljive v obrambi pred napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Med drugim so zatajili med napadi na rafinerije nafte.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je Šojgu v Jekaterinburgu na Uralu pregledal tudi proizvodnjo oborožitvenih sistemov iskander in manevrirnih raket kalibr, pred katerimi se Ukrajina težko brani. Zlasti rakete, ki jih izstreljuje sistem iskander, so ji doslej povzročile hude izgube.
9.50 Rusija in Ukrajina znova izvajali medsebojne napade z droni
V delu regije Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, sta bila po navedbah tamkajšnjih proruskih oblasti v ukrajinskem napadu z droni ubita dva civilista, poročajo tuje tiskovne agencije. O napadih ruskih dronov in raket so na drugi strani poročali tudi z območij na jugu in vzhodu Ukrajine, smrtnih žrtev ni bilo.
"Zaradi napada brezpilotnega letalnika ukrajinskih oboroženih sil sta na poti med Gorlivko in Doneckom umrla dva civilista, ena oseba pa je bila ranjena," je na omrežju Telegram zapisal predstavnik proruskih oblasti v Donecku Ivan Prihodko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska zračna obramba naj bi ob tem prestregla tudi več ukrajinskih dronov nad svojim ozemljem, med drugim nad regijo Pskov na zahodu države, kjer Rusija meji na Belorusijo, Latvijo in Estonijo. To območje je od rusko-ukrajinske meje oddaljeno več kot 400 kilometrov.
Ukrajinska vojska je na drugi strani poročala o ruskem napadu z več kot 20 brezpilotnimi letalniki in najmanj tremi raketami, pri čemer je ukrajinska zračna obramba prestregla večino ruskih dronov. Napadi so bili večinoma usmerjeni na cilje na jugu in vzhodu Ukrajine ob frontni črti, o škodi na civilni infrastrukturi in več poškodovanih so poročale lokalne oblasti v regijah Harkov in Mikolajiv.
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba GUR je ob tem danes prevzela odgovornost za kibernetski napad, s katerim naj bi v torek začasno onesposobili strežnik ruskega ministrstva za obrambo, poroča španska tiskovna agencija EFE. Po navedbah GUR so bila tarča napada predvsem komunikacijska omrežja.
7.15 General Zalužni zavrnil prošnjo Zelenskega, naj odstopi
Odnosi med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in glavnim poveljnikom ukrajinskih oboroženih sil Valerijem Zalužnim so očitno vse bolj napeti. Potem ko ga je Zelenski v ponedeljek prosil, naj odstopi, je general to zavrnil. Špekulacije, da bodo priljubljenega generala odstavili, veljajo sicer za neuradne.
Valerij Zalužni.
Kaj se dogaja med Zelenskim in Zalužnim, uradno ni znano, ve pa se, da napetosti med njima tlijo že dalj časa, tudi zaradi neuspeha ukrajinske poletne protiofenzive.
Oleksij Gončarenko, ukrajinski opozicijski poslanec in generalov zaveznik, je za Guardian potrdil, da je Zelenski Zalužnija prosil, naj odstopi, a je ta prošnjo zavrnil, za konflikt pa da naj bi bili krivi medosebni spori. "Osebno menim, da je ideja o odstopu slaba. Med njima ni bistvenih vprašanj, vendar so v uradu Zelenskega zaskrbljeni, da Zalužni daje politične in ne vojaške izjave," je še povedal Gončarenko.
Po ponedeljkovi novici o odstopu, ki se je pojavila na družbenih omrežjih, so se že čez nekaj ur oglasili z ministrstva za obrambo in na kratko zapisali: "Spoštovani novinarji, vsem takoj odgovarjamo. Ne, to ni res."
Poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni, načelnik generalštaba Sergij Šaptala, obrambni minister Rustem Umerov in poveljnik kopenskih sil Oleksandr Sirski na obisku položaja ukrajinskih vojakov sredi ruskega napada na Ukrajino v bližini mesta Kupjansk v regiji Harkov.
Najverjetnejša zamenjava Zalužnija bi bil Kirilo Budanov, vodja ukrajinske obveščevalne službe, odgovoren za tajne operacije proti Moskvi, še piše Guardian. Budanova so pred tem že omenjali kot zamenjavo za Oleksija Reznikova na mestu obrambnega ministra v še eni dolgotrajni sagi o razrešitvi, ki se je začela s podobnimi špekulacijami.
6.50 Stoltenberg v ameriškem kongresu poudaril nujnost financiranja Ukrajine
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je v torek v Washingtonu sešel z voditelji ameriškega kongresa in jih prepričeval, da je nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini v nacionalnem interesu ZDA, poročajo ameriški mediji. Stoltenberg je v ponedeljek in torek opravil pogovore v Pentagonu, Beli hiši in State Departmentu.
V kongresu se je srečal s predsednikom predstavniškega doma Mikom Johnsonom, vodjem republikancev, ki ovirajo potrditev dodatne pomoči Ukrajini. Republikanci povezujejo pomoč Ukrajini z ostrejšo politiko vlade proti migrantom. Številni pri tem upoštevajo pozive nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, naj ne sprejmejo kompromisa.
Stoltenberg je poudaril, da je trdna zveza Nato v strateškem interesu ZDA, ki imajo s tem več zaveznikov in prijateljev kot katerakoli druga velesila. Spomnil je, da so evropske zaveznice v zadnjih letih povečale svoje deleže za skupno obrambo, in zatrdil, da je podpora Ukrajini ključna za njeno preživetje in stabilnost Evrope.
Srečal se je tudi z vodjo demokratske manjšine Ahakeemom Jeffriesom in vodstvom odbora za mednarodne zadeve predstavniškega doma. Danes ima predviden govor na konservativni fundaciji Heritage ter obisk ameriškega proizvajalca letal in vojaške opreme Lockheed Martin v Alabami.
"Danes je na vrsti Ukrajina, jutri bi lahko bil na vrsti Tajvan," je pomen nadaljevanja vojaške podpore Kijevu ponazoril Stoltenberg v ponedeljek na skupni novinarski konferenci z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.
"Če bo zmagal ruski predsednik Vladimir Putin, bo to tragedija za Ukrajince, hkrati pa bo svet še bolj nevaren in vsi mi še bolj negotovi. To bo spodbudilo druge avtokratske voditelje – ne le predsednika Putina, ampak tudi Severno Korejo, Iran in Kitajsko –, da uporabijo silo," je povedal, poroča STA.
