Lukašenko: Če se želi Zahod boriti do zadnjega Ukrajinca ali Poljaka, je to njihova stvar

22.01 Lukašenko: Če se želi Zahod boriti do zadnjega Ukrajinca ali Poljaka, je to njihova stvar

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podal izjavo za medije po srečanju z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki je potekalo v Minsku. "Zahod trenutno preučuje možnosti za nadaljevanje vojaških dejavnosti v Ukrajini, kar zagotavlja nadaljevanje posebne vojaške operacije Rusije," je dejal Lukašenko.

"Verjamemo, da razmišljajo o načinih za nadaljevanje vojne. Če je tako, se posebna operacija ne bo končala," je dejal Lukašenko po poročanju beloruske režimske tiskovne agencije BeiITA.

"Če se želijo boriti do zadnjega Ukrajinca ali do zadnjega Poljaka ali kakšnega drugega plačanca, je to njihova izbira. Zaenkrat niti naše obveščevalne službe niti jaz ne vidimo pripravljenosti, da bi se vključili v pogajanja za končanje konflikta," je dejal Lukašenko. "Jasno smo pojasnili svoje stališče. Niti Rusija niti Belorusija si nista nikoli želeli te vojne," je dejal Lukašenko o ruski invaziji na Ukrajino, ki jo je Kremelj sprožil konec februarja letos.

19.39 Rusija: Evropa bo odslej živela brez ruske nafte

Rusija je zavrnila uvedbo zahodne omejitve cen za izvozno ceno svoje nafte z besedami, da bo "Evropa zdaj živela brez ruske nafte".

Skupina G7, ki združuje najmočnejša gospodarstva sveta, se je skupaj z Avstralijo in Evropsko unijo dogovorila o uvedbi cenovne omejitve 60 ameriških dolarjev za sod ruske nafte. Gre za potezo zahodnih držav, ki želijo preprečiti eksplozijo cen, a tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odreči sredstva, ki jih potrebuje za financiranje vojne v Ukrajini. Omejitev cene je danes komentiral tudi Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ki je dejal, da Moskva "tega ne bo sprejela", poroča ruska prorežimska agencija RIA.

Peskov je dejal, da bo Rusija izvedla "hitro analizo" dogovora o omejitvi cen in se nato odzvala. Je pa pred uradnim odgovorom Moskve prišlo pomenljivo sporočilo Mihajla Uljanova, stalnega predstavnika Moskve pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, ki je dejal, da bodo evropske države, ki podpirajo omejitev cen, svojo odločitev obžalovale.

"Od letos bo Evropa živela brez ruske nafte," je na Twitterju sporočil Uljanov in dodal: "Moskva je že jasno povedala, da ne bo prodajala nafte državam, ki podpirajo protitržne omejitve cen. Samo počakajte, kmalu bo EU obtožila Rusijo, da uporablja nafto kot orožje."

18.59 Kremelj je sporočil, kdaj bo Putin obiskal dele Ukrajine, ki jih je razglasil za ruske

Ruski predsednik Vladimir Putin bo "pravočasno" obiskal regijo Donbas v Ukrajini, je danes povedal njegov tiskovni predstavnik Vladimir Peskov, pri čemer je imel v mislih območja Ukrajine pod rusko okupacijo v vzhodni Ukrajini.

"To se bo zagotovo zgodilo sčasoma, ker so del Ruske federacije," je danes dejal Peskov za rusko režimsko tiskovno agencijo TASS.

Putin je 5. oktobra podpisal odlok, s katerim je štiri ukrajinske regije v nasprotju z mednarodnim pravom razglasil za rusko ozemlje. Regije, ki jih je Putin razglasil za ruske, so Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson. Ukrajinske sile so nedavno osvobodile glavno mesto regije Herson izpod ruske okupacije.

Priključitev štirih ukrajinskih regij, ki je po mednarodnem pravu nezakonita, je bila razglašena po tako imenovanih referendumih v teh regijah, ki jih ne priznava skoraj nobena država na svetu. Čeprav Kremelj trdi, da vsa štiri ozemlja zdaj pripadajo Rusiji, Putinove sile ne nadzorujejo v celoti nobene od štirih regij.

17.29 Macron: Če Putin privoli v pogajanja, mora EU upoštevati njegove zahteve

Zahod mora razmisliti, kako odgovoriti na rusko potrebo po varnostnih jamstvih, če se predsednik Vladimir Putin strinja s pogajanji o koncu vojne v Ukrajini, je v današnji izjavi dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron je v intervjuju za francosko televizijo TF1, posnetem med njegovim državniškim obiskom v ZDA ta teden, dejal, da mora Evropa pripraviti svojo prihodnjo varnostno arhitekturo.

"Moramo se posvetiti Putinovemu strahu, da bo Nato prišel na njegova vrata," je povedal Macron. "To je ena od bistvenih točk, ki se jim moramo posvetiti – kot je predsednik Putin vedno govoril – strah, da bo Nato prišel pred njegova vrata in uporabil orožje, ki bi lahko ogrozilo Rusijo," je dejal Macron.

Putinova zahteva je bila v središču diplomacije na predvečer vojne

Macronove pripombe kažejo, da razume potrebo Moskve po varnostnih jamstvih, zahtevo v središču intenzivne, a neuspešne diplomacije v obdobju priprav na vojno.

Osmega februarja, le nekaj tednov pred rusko invazijo, je Putin na skupni tiskovni konferenci z Macronom v Moskvi dejal, da bo Rusija še naprej poskušala od Zahoda dobiti odgovore na svoje tri glavne varnostne zahteve: ustavitev širitve Nata, napotitev raket blizu svoje meje in zmanjšanje Natove vojaške infrastrukture v Evropi na raven iz leta 1997. ZDA so tedaj sporočile, da so ruske zahteve nerealne.

15.55 Britanska policija aretirala ruskega oligarha v Londonu

Britanska nacionalna kriminalistična agencija (NCA) je v četrtek prijela neimenovanega 58-letnega moškega zaradi suma kaznivih dejanj, vključno s pranjem denarja, zaroto za goljufanje notranjega ministrstva in zaroto za krivo pričanje. Poleg njega so oblasti aretirale še dva druga moška. Vsi trije so bili sicer po plačilu varščine že izpuščeni iz pripora.

Policisti, ki preiskujejo morebitne kriminalne dejavnosti oligarha, so aretirali bogatega ruskega poslovneža na njegovem več milijonov funtov vrednem domu v Londonu.

Poleg 58-letnika so pridržali še 35-letnika, ki je zaposlen pri njem. Aretirali so ga zaradi suma pranja denarja in oviranja uradnika, potem ko so ga videli zapuščati hišo s torbo, v kateri je bilo na tisoče funtov gotovine, je poročal Sky News.

Tretjega, 39-letnega moškega so aretirali na njegovem domu v londonskem Pimlicu zaradi suma storitve kaznivih dejanj, med drugim pranja denarja in zarote za goljufijo. NCA je objavila, da je več kot 50 uradnikov iz enote agencije za boj proti kleptokraciji sodelovalo v operaciji na več milijonov funtov vrednem poslovnem posestvu v Londonu. Po preiskavi so v nepremičnini zasegli več digitalnih naprav in večjo količino gotovine.

14.15 Objavljeni posnetki porušenega Bahmuta

Emine Džepar, namestnica ukrajinskega ministra za zunanje zadeve, je na družbenem omrežju Twitter objavila posnetke Bahmuta, mesta na vzhodu Ukrajine, ki je v zadnjih dneh tarča silovitih ruskih napadov.

Zapisala je, da ruske sile izvajajo enako taktiko kot pri zavzetju Mariupola, da bi zavzele vzhodno regijo.

#Bakhmut - one of the hottest points on the battlefield in Eastern #Ukraine. Actually, this is what has left from Bakhmut. #russian barbarians pursue the same tactic as they did in #Mariupol. If they can't take the city,they turn it into dust from artillery then#StandWithUkraine pic.twitter.com/ieZJxZRcRJ

— Emine Dzheppar (@EmineDzheppar) December 3, 2022

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je pred tem sporočilo, da Rusija verjetno načrtuje obkolitev mesta, da bi napredovala proti severu in jugu Ukrajine.

12.10 Ruske sile nadaljujejo obstreljevanje civilne infrastrukture

Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je sporočil, da Rusija nadaljuje obstreljevanje civilne infrastrukture in poskuša sprožiti ofenzivo na mesti Bahmut in Andrijivka.

"Rusija je izvedla pet raketnih napadov, 27 zračnih napadov in 44 napadov z raketnimi izstrelki na ukrajinska mesta in vojake. Glavni tarči ruskih zračnih napadov sta bili mesti Bahmut in Andrijivka, obe v regiji Doneck v vzhodni Ukrajini," so zapisali. To bi jim odprlo pot do bližnjih mest Kramatorsk in Slovjansk.

Novice Ukrajina: Omejena cena ruske nafte bo uničila rusko gospodarstvo

Spopadi na tem območju sicer potekajo že od leta 2014, trenutno pa so tam nameščeni proruske separatistične sile, pripadniki zasebne vojaške skupine Wagner in redne enote ruske vojske.

Obstreljevanje Hersona se nadaljuje, odkar so ga ponovno zavzele ukrajinske sile.

11.33 V misiji urjenja EU do zdaj sodelovalo 1.100 ukrajinskih vojakov

Evropska unija je v okviru misije urjenja ukrajinskih vojakov do zdaj urila 1.100 vojakov, je v petek med obiskom centra za usposabljanje v Brzegu na Poljskem povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Dejal je, da s to misijo Evropa dokazuje Ukrajini, da jo bo podpirala, medtem ko se brani pred Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novinarjem je tudi povedal, da je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu že aprila obljubil, da bo EU organizirala usposabljanje ukrajinskih vojakov. Dodal je, da bo misija evropske davkoplačevalce stala 100 milijonov evrov ter da bodo v njej sodelovali tudi britanski in kanadski inštruktorji, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Zunanji ministri članic EU so misijo urjenja uradno zagnali 14. novembra. V okviru misije, ki so jo ministri potrdili sredi oktobra in bo predvidoma trajala dve leti, nameravajo izuriti do 15 tisoč ukrajinskih vojakov. Urjenje poteka v več državah članicah.

10.03 Snowden dobil ruski potni list

Ameriški žvižgač Edward Snowden, ki se je po razkritju vohunjenja ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) pred leti zatekel v Rusijo, je dobil ruski potni list, je v petek sporočil njegov odvetnik Anatolij Kučerena za rusko tiskovno agencijo Tass. Dodal je, da je prošnjo za rusko državljanstvo vložila tudi Snowdnova žena, s katero sta se poročila v Moskvi leta 2017.

Snowdnu je sicer ruski predsednik Vladimir Putin rusko državljanstvo podelil septembra letos.

Snowden, nekdanji sodelavec NSA, je pobegnil iz ZDA, potem ko je leta 2013 novinarjem predal zaupne dokumente, ki jih je pobral s strežnika agencije. Razkril je, kako ZDA množično zbirajo osebne podatke in vohunijo za milijoni civilistov po vsem svetu.

Ker mu je v ZDA zaradi izdaje državnih skrivnosti grozilo in mu še vedno grozi več let zapora, je pobegnil v Rusijo, ki mu je podelila azil.

Njegov ameriški potni list so mu razveljavili leta 2013, kar je po navedbah Bele hiše običajen pravni postopek po izdaji zapornega naloga, medtem ko je ostal ameriški državljan.

Snowden je na Twitterju v petek zapisal, da je v Rusiji, ker mu je Bela hiša namerno razveljavila potni list, da bi ostal tu ujet, in da se še vedno vpleta v njegovo svobodo gibanja. Kje točno živi v Rusiji, sicer ni znano.

8.33 Putin bi mirovna pogajanja lahko izkoristil za obnovo svojih sil

Ruski predsednik Putin bi lahko mirovna pogajanja izkoristil za obnovo vojske, preden bi sprožil novo vrsto napadov, opozarja britanski zunanji minister James Cleverly. V intervjuju za Telegraph je dejal, da obstaja tveganje, da "Putin prekinitev ognja uporablja samo zato, da bi usposobil več vojakov, izdelal več streliva ter obnovil svoje poškodovane oborožene sile in jih spet oborožil".

Opozorilo britanskega ministra prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da bo pripravljen govoriti s Putinom, če ta bo res želel končati vojno, kar se do zdaj še ni zgodilo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se bo še naprej pogovarjal s Putinom, da bi poskušal preprečiti nadaljnje stopnjevanje in zagotoviti varnost jedrskih elektrarn.

Cleverly, ki se je ta teden udeležil sestanka Natovih ministrov v Bukarešti, se sprašuje, ali ima Putin dobre namene. "Biti moramo zelo previdni, če mirovna pogajanja predlaga Vladimir Putin," je opozoril.

Dodal je, da bi, če bi Rusi prekinitev ognja izkoristili, lahko nastale nove težave. "Znova bomo lahko priča novim napadom, ki bi lahko trajali od 12 do 18 mesecev," je dejal.

8.11 Zelenski: Iz ruskega ujetništva izpuščenih več kot tisoč Ukrajincev

Več kot tisoč Ukrajincev je bilo med vojno izpuščenih iz ruskega ujetništva, je dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Dodal je, da morajo vrniti vse, ki so jih zajele ruske sile.

Zadnja menjava ujetnikov se je med državama zgodila pred dvema dnevoma, ko sta izmenjali 50 vojakov.

Novice V Ukrajini zatišje pred zimskim viharjem?