Trump na prvem zasedanju naznanil deset milijard dolarjev za Odbor za mir

Zasedanje Odbora za mir poteka v Ameriškem inštitutu za mir, ki so ga lani preimenovali v Trumpovega. Trumpov odbor, ki je del njegovega mirovnega načrta za Gazo v 20 točkah, po svetu vzbuja zaskrbljenost zaradi ambicij, da želi postati tekmec ZN pri reševanju svetovnih kriz. Ameriški mediji poročajo tudi, da naj bi Trump nameraval v Gazi postaviti ameriško vojaško bazo.

Trump je danes na prvem zasedanju Odbora za mir napovedal, da bodo ZDA prispevale 10 milijard dolarjev oziroma devet milijard evrov za odbor, vendar ni navedel, za kaj bo denar porabljen in od kod bo prišel, poročata tiskovna agencija AP in časnik New York Times.

V Gazo bodo poslali 12 tisoč policistov in 20 tisoč vojakov

Ameriški predsednik je dejal še, da se je devet članic odbora dogovorilo o skupnem prispevku v višini sedmih milijard dolarjev za obnovo Gaze in pomoč njenim prebivalcem. To so Kazahstan, Azerbajdžan, Združeni arabski Emirati, Maroko, Bahrajn, Katar, Savdska Arabija, Uzbekistan in Kuvajt.

Ameriški general Jasper Jeffers, ki bo vodil mednarodne sile za stabilizacijo, pa je dejal, da so enote obljubile Indonezija, Maroko, Kazahstan, Kosovo in Albanija. Egipt in Jordanija pa bosta pomagala pri urjenju sil, poroča ABC. Jeffers je dejal, da načrtuje 12.000 policistov in 20.000 vojakov za Gazo.

Na odboru Trumpovi prijatelji

Sodelovanje v odboru so doslej potrdile Argentina, Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Bahrajn, Belorusija, Bolgarija, Kambodža, Egipt, Salvador, Madžarska, Indonezija, Jordanija, Kazahstan, Kuvajt, Kosovo, Maroko, Mongolija, Pakistan, Paragvaj, Katar, Savdska Arabija, Turčija, Združeni arabski emirati, Uzbekistan in Vietnam.

Trump je v uvodnem nagovoru dejal, da so številni udeleženci njegovi prijatelji, in menil, da je Odbor za mir ena najpomembnejših in najbolj vplivnih stvari, v katere bo vključen. Opazil je, da številnih držav ni, in dejal, da so povabilo sprejeli skoraj vsi, drugi pa da ga še bodo, poroča ABC.

"Nekateri se malo pretvarjajo - to ne deluje. Z mano se ne morete pretvarjati. To je najprestižnejši odbor, ki je bil kdaj koli sestavljen," je dejal Trump na zasedanju odbora, v katerem med drugim ni Francije, Nemčije in Velike Britanije.

Na zasedanju odbora bo ključno vprašanje tudi razorožitev Hamasa, ki za zdaj ni pokazal pripravljenosti na to.

Pred zasedanjem so se udeleženci - med njimi madžarski premier Viktor Orban, argentinski predsednik Javier Milei - skupinsko fotografirali z rdečimi kapicami Trumpovega gibanja Maga.

Povabilo zavrnila večina evropskih držav

Trumpovo povabilo je medtem zavrnila večina evropskih držav, tudi Slovenija, in več drugih tradicionalnih zaveznic ZDA, med njimi Avstralija in Združeno kraljestvo. Številne države namreč v Odboru za mir vidijo poskus spodkopavanja Združenih narodov. Da ne bo sodeloval v odboru, je v sredo sporočil tudi Vatikan.

Tudi EU se odboru ne bo pridružila, kljub temu pa bo Evropsko komisijo na današnjem zasedanju zastopala komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica, in sicer v delu, ki zadeva Gazo. Kot poroča Euronews, naj bi njeni udeležbi v sredo na srečanju stalnih predstavnikov v Bruslju nasprotovalo več članic, in sicer Francija, Španija, Belgija, Irska in Portugalska, pa tudi Slovenija.

Bruselj: Šuica bo na Odboru za mir sodelovala v imenu Evropske komisije

Šuica bo na današnjem prvem zasedanju Odbora za mir v Washingtonu sodelovala v imenu Evropske komisije, ki je prejela vabilo predsednika ZDA Donalda Trumpa, so danes v odzivu na kritike več članic, tudi Slovenije, zaradi udeležbe komisarke na zasedanju poudarili v Bruslju. 

"Komisarka Šuica predstavlja Evropsko komisijo, ne gre za podporo Odboru za mir," je danes glede udeležbe Šuice na prvem zasedanju Trumpovega Odbora za mir v Washingtonu povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho. Dodala je, da se komisarka za Sredozemlje zasedanja udeležuje na podlagi vabila, naslovljenega na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. "Izrazili smo zadržke glede nekaterih zadev, povezanih z Odborom za mir. Vendar pa glede na to, da smo največji donator in eden največjih akterjev, kar se tiče Gaze in Palestine, je pomembno, da smo za mizo," je še dejala Pinho.

Tiskovni predstavnik komisije Guillaume Mercier je ob tem ponovil, da udeležba komisarke za Sredozemlje ne pomeni pridružitve Evropske komisije odboru in da bo njeno sodelovanje osredotočeno na palestinsko enklavo Gaza in obnovo območja. Po njegovih navedbah bo sicer na prvem zasedanju Odbora za mir na različnih ravneh zastopanih 14 držav članic. Pinho je dodala, da je komisija glede sodelovanja na srečanju v Washingtonu razpravljala s članicami, nazadnje v sredo na zasedanju odbora stalnih predstavnikov pri EU.

Slovenija z zadržki glede prisotnosti evropske komisarke na zasedanju Odbora za mir

V Ljubljani se danes mudi švicarski zunanji minister Ignazio Cassis. Foto: STA Slovenija ima, tako kot več drugih držav članic EU, zadržke glede prisotnosti evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice na prvem zasedanju Odbora za mir v Washingtonu, je danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Fajon ne ve, kakšna bo vloga Šuice na današnjem zasedanju odbora, a meni da nima pristojnosti glede zunanje politike EU.

Portal Euronews je v torek poročal, da je udeležbi Šuice na prvem zasedanju Odbora za mir na srečanju stalnih predstavnikov v Bruslju nasprotovalo več držav članic. Države s Francijo na čelu so bile po navedbah Euronews kritične, ker niso bile predhodno obveščene o udeležbi komisarke, ki da poleg tega nima ustreznih pooblastil. Izrazile so tudi pomislek, da bi njeno prisotnost lahko razumeli kot kolektivno evropsko podporo Odboru za mir.

Fajon je povedala, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek zasedali v Bruslju in da pričakuje, da bodo države, ki imajo danes predstavnike Washingtonu, podale povzetek dogajanja. "Želela pa bi si, da bi Evropska unija imela tu enotno stališče in ostala pri zavezanosti multilateralizmu, mednarodnemu pravu in ustanovni listini Združenih narodov," je Fajon izpostavila po tiskovni konferenci s švicarskim kolegom Ignaziem Cassisom.

Ministrica je spomnila, da se Slovenija za zdaj ne bo odzvala povabilu za pridružitev Odboru za mir. "Slovenija ves čas opozarja, da gre za nek vzporedni sistem. Odbor deluje zunaj sistema Združenih narodov. Mi bi si tudi želeli, da bi sama ideja odbora temeljila na resoluciji Varnostnega sveta, torej da se resnično ukvarja z Gazo," je pojasnila Fajon. Napovedala pa je, da bodo delovanje Trumpovega odbora spremljali. "Seveda si vsi želimo miru v Gazi, na Bližnjem vzhodu," je zagotovila Fajon, ki meni, da lahko do vzdržnega miru pripelje delo v ZN.

Švicarski zunanji minister Cassis, ki se danes mudi v Ljubljani, pa je povedal, da je bila Švica v Washington povabljena kot opazovalka, kjer bo spremljala prvo zasedanje Trumpovega odbora, da bi med drugim lažje razumela, kakšno vlogo bo v mandatu odbora imela Gaza. Švica še ni sprejela odločitve o sodelovanju v Odboru za mir, je dejal minister.

Novice Vatikan ne bo sodeloval v Trumpovem Odboru za mir

Novice Poljska se za zdaj ne bo pridružila Trumpovemu Odboru za mir

Novice Robert Golob gostoval na televiziji CNN: Evropa je močna le, ko je združena