Sreda, 7. 7. 2021, 9.19
2 leti, 9 mesecev
Prebolevniki po cepljenju s cepivi mRNK verjetno dosmrtno zaščiteni pred covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,03
21
Cepljenje s cepivi mRNK, kot sta cepivi družb Pfizer in Moderna, lahko več let zagotavlja trajen imunski odziv v telesu proti novemu koronavirusu, piše v nedavno objavljeni študiji v znanstveni reviji Nature. Pri tistih, ki so covid-19 preboleli, bi lahko tovrstna cepiva zagotavljala dosmrtno zaščito, menijo znanstveniki.
Ugotovitve pritrjujejo več študijam, da večina ljudi, ki so bili cepljeni s cepivi mRNK, ne bo potrebovala dodatnih odmerkov, če se virus in njegove različice ne bodo preveč spremenili. Prebolevniki pa verjetno ne bodo potrebovali dodatnih odmerkov, tudi če se zgodi opaznejša evolucije virusa.
"To je dober znak, kako trajna je naša imunost po tem cepivu," je povedal imunolog z Washingtonske univerze v Saint Louisu Eli Ellebedy.
Obravnavali samo cepiva mRNK
V študiji so obravnavali samo cepiva vrste mRNK, ne pa tudi vektorskih cepiv, kot sta cepivi proizvajalcev Johnson & Johnson in AstraZeneca. Kljub temu vodja študije Ellebedy meni, da vektorska cepiva ne ponujajo tako dolgotrajne zaščite.
Ellebedy je s kolegi v eni od preteklih študij že opozoril, da prebolevniki imunske celice, ki prepoznajo novi koronavirus, v kostnem mozgu hranijo najmanj osem mesecev po okužbi. Druge študije pa ocenjujejo, da bi se lahko spominski limfociti B krepili celo leto dni po okužbi.
Glede na te ugotovitve strokovnjaki ocenjujejo, da bi pri osebah, ki so prebolele covid-19 in bile kasneje cepljene, imunost lahko trajala leta ali celo do smrti. Za zdaj ni znano, ali to velja tudi za tiste osebe, ki so samo cepljene. Ekipa okoli Ellebedyja raziskuje ravno to vprašanje s preučevanjem bezgavk, kjer se imunske celice učijo prepoznavati in boriti proti virusu.
V raziskavo vključenih 14 ljudi
Po okužbi ali cepljenju se v bezgavkah vzpostavi posebna zarodna struktura, ki pripomore k urjenju limfocitov B, da ti prepoznajo različne sklope virusnih genetskih sekvenc. Večji ko je razpon, dlje se bodo celice učile in bolj verjetno se bodo lahko obranile pred morebitnimi novimi različicami virusa.
V raziskavo so vključili 14 ljudi, med njimi osem prebolevnikov, ki so jih cepili z dvema odmerkoma cepiva Pfizerja. Pri 14 ljudeh so vzeli vzorce iz bezgavk po treh, štirih, petih, sedmih in 15 tednih od prvega odmerka. Ugotovili so, da je zarodna struktura 15 tednov po prvem odmerku še vedno precej aktivna, število spominskih celic, ki prepoznajo novi koronavirus, pa ni upadlo. Reakcije so trajale skoraj štiri mesece po cepljenju. To je po mnenju Ellebedyja zelo dober znak, saj običajno zarodni centri dosežejo vrhunec okoli dva tedna po imunizaciji, nato pa začne aktivnost upadati.
Velika večina cepljenih bo dolgotrajno zaščitenih
Rezultati namigujejo na to, da bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno, vsaj pred obstoječimi različicami. Starejši odrasli, tisti s šibkim imunskim sistemom ali tisti, ki jemljejo zdravila za zatiranje imunosti, pa bodo verjetno potrebovali dodatne odmerke. To pa naj ne bi veljalo za tiste, ki so bili cepljeni po prebolelem covid-19.
Točno koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNK zadostna, je sicer težko predvideti, še opozarjajo znanstveniki. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi evolucija virusa. Po njihovem mnenju bi osebe morda potrebovale dodaten odmerek zaradi novih različic, ne zato, ker bi imunost po prvih odmerkih začela padati. Bi pa lahko dodatni odmerki glede na dozdajšnje ugotovitve v telesu povzročili podoben odziv kot pri tistih, ki so bili cepljeni po preboleli bolezni, še menijo v študiji.
21