Torek, 29. 6. 2021, 19.09
2 leti, 10 mesecev
Spodbudne novice v boju proti "novemu" koronavirusu
Znanost: cepiva nas varujejo dlje in bolje, kot smo sprva mislili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,05
10
Kljub redkim zapletom je vedno več znanstvenih študij, ki dokazujejo, da je cepljenje v tem trenutku najboljše orodje, ki ga imamo na voljo za zajezitev epidemije.
Nedavno objavljeni rezultati novih znanstvenih raziskav dokazujejo, da imunost, ki jo razvijajo cepiva, zlasti tista, ki temeljijo na osnovi mRNK/mRNA, traja dlje kot sprva pričakovanih (komaj) šest mesecev, in je celo močnejša od tiste, ki jo razvijejo prebolevniki.
Po vsem svetu in tudi v našem mediju je 28. junija zaokrožila novica o študiji imunologov, mikrobiologov in drugih znanstvenikov z več ameriških univerz, katere rezultate so objavili v eni od svetovno najbolj priznanih znanstvenih revij Nature.
Hrepenenje po trajnem starem normalnem
To pa je le ena od raziskav, katere rezultati nam dajejo upravičeno upanje, da bomo bolezen covid-19 spravili v takšne okvirje, ki nam bodo omogočali vrnitev v staro normalno življenje.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti niti na prizadevanja znanstvenikov, ki iščejo zdravila proti tej bolezni, kar bo s preventivnimi učinki cepljenja prineslo končno zmago človeštva nad tem virusom, čeprav najbrž ni realno pričakovati, da bomo to bolezen kdaj povsem izkoreninili, kot nam to tudi (še) ni uspelo pri gripi.
Tretjega odmerka morda sploh ne bomo potrebovali
Bistvo omenjene ameriške raziskave, objavljene v reviji Nature, je, da prejemniki dveh odmerkov cepiv, temelječih na osnovi mRNA, to sta cepivi proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna, po zaključenem cepilnem ciklu tretjega, tako imenovanega poživitvenega odmerka, ne bodo potrebovali v neki dogledni prihodnosti – morda pa sploh ne, če so polni cepilni cikel opravili po preboleli bolezni.
Cepivo Moderne je eno od dveh cepiv na osnovi tehnologije mRNA, katerih uporaba je dovoljena tako v Evropski uniji kot tudi v ZDA, Združenem kraljestvu in Kanadi.
Ni pa še jasno, ali bodo tisti, ki so cepljenje opravili, pa pred tem covid-19 niso preboleli, ravno tako lahko upali na trajno imunost, vsekakor pa jim najbrž ne bo treba že čez šest ali osem mesecev na ponovno cepljenje.
Bistveno drugačne različice bi lahko pokosile optimizem
Imunska aktivnost namreč ostaja tudi več mesecev po zaključku cepilnega cikla na zelo visoki ravni, so poročali, a obenem posvarili, da optimizem ostaja utemeljen le v primeru, če virus ne razvije bistveno drugačnih različic in sevov – ali se bo to zgodilo ali ne, je popolnoma nemogoče napovedati.
Vedeti je še treba, da je pri starejših ljudeh, torej tistih, s šibkejšim imunskim sistemom, in tistih, ki so na zdravilih za upočasnitev imunskega odziva, že v izhodišču pričakovanja trajanje s cepljenjem pridobljene imunosti krajše.
Zdajšnjim mutacijam so cepiva še vedno kos
Avtorji raziskave na podlagi rezultatov še ocenjujejo, da bi že en poživitveni odmerek, torej tretji po vrsti, ko gre za cepivi Pfizer/BioNTech in Moderna, lahko vzpostavil trajno imunost oziroma takšno, ki jo imajo prebolevniki z zaključenim polnim cepilnim ciklom.
Cepiva ne omogočajo stoodstotne zaščite, a zelo pomembno zmanjšajo verjetnost težjih in najhujših potekov bolezni.
Medtem ko se po svetu krepita strah in negotovost zaradi veliko bolj kužne delta različice novega koronavirusa (rastoče številke v nekaterih delih sveta gredo v korist tej, skrb vzbujajoči, in ob kateri se preveč pogosto pozablja, da ima človeštvo tudi druge zdravstvene težave, med katerimi so tudi takšne, ki jemljejo več življenj kot bolezen covid-19), ostajajo neupravičeno v senci rezultati raziskav, ki nakazujejo, da so trenutno dostopna cepiva še vedno kos tudi tej zloglasni delta različici (nekatera so pri tem sicer bolj učinkovita, nekatera manj).
Pričakovanja morajo biti realna
A je pri teh pričakovanjih treba biti realen. Cepivo ni zdravilo. Cepivo ne jamči in ne more jamčiti, da nihče od cepljenih ne bo nikoli več zbolel za boleznijo covid-19, a vendarle zagotavlja, da bodo skoraj vsi, četudi redki izmed cepljenih, to preboleli v veliko lažji obliki, predvsem brez zdravljenja v bolnišnicah in zlasti brez obravnav na intenzivnih oddelkih.
V študiji niso preučevali učinkov cepiva proizvajalca Janssen (Johnson & Johnson), edinega vektorskega cepiva, ki ga uporabljajo v ZDA. Toda avtorji raziskave ocenjujejo, da je imunski odziv tega vektorskega cepiva, v isti skupini je tudi cepivo AstraZenece, manj dolgotrajen od imunskega odziva, ki ga ustvarijo cepiva, temelječa na osnovi mRNA. Toda cepivo Janssena predvideva samo en odmerek, zato neposredne primerjave s cepivi, ki zahtevajo dva odmerka, niso mogoče niti smiselne. Verjetno bi bilo zanimivo preučiti, kakšni bi bili učinki poživitvenega odmerka tudi pri tem cepivu, seveda ob upoštevanju vseh drugih dejavnikov, tudi morebitnih tveganj.
Vektorsko cepivo Johnsona & Johnsona je predvideno v enem odmerku, zato neposredna primerjava morebitnih učinkov poživitvenega odmerka in cepiv, kjer sta predvidena dva odmerka, ni mogoča in tudi ni smiselna.
Deljena mnenja o koktajlih
Toda kombiniranje odmerkov vektorskega cepiva, kot je AstraZeneca, in cepiva mRNA, kot je Pfizer/BioNTech, ravno tako zagotavlja močno zaščito, ugotavljajo preliminarne študije. Takšno kombiniranje, do katerega so v Sloveniji še zadržani zaradi še razmeroma majhnega števila študij, je postalo predmet mnogih razprav, ko je po prejetem prvem odmerku cepiva AstraZenece poslavljajoča se nemška kanclerka za drugi odmerek prejela cepivo Pfizer/BioNTech.
Med državami, kjer so zelo naklonjene takšnemu kombiniranju, je tudi Kanada, a tisti, ki so do takega kombiniranja zadržani, svarijo, da ravno takšen intenziven imunski odziv pomeni tudi večjo verjetnost in pogostost spremljajočih neprijetnih stranskih učinkov, kot so utrujenost, bolečine in slabost.
Asimptomatski prebolevniki praviloma brez imunosti že po šestih mesecih
Študija pod vodstvom znanstvenikov univerze v Oxfordu je pokazala, da ne morejo vsi prebolevniki računati na pridobljeno imunost, kar opravičuje smisel cepljenja tudi pri tej skupini.
Pri prebolevnikih, tako asimptomatskih kot tudi tistih, ki so razvili znake bolezni, je bil delež tistih, ki po šestih mesecih niso več imeli imunskega odziva, znaten. Trajanje tega odziva je bilo tudi povezano s potekom bolezni – medtem ko je po šestih mesecih delež prebolelih brez ohranjenega imunskega odziva in z razvitimi simptomi bolezni znašal okoli ene četrtine, je ta pri prebolevnikih, ki niso razvili simptomov, dosegel kar 90 odstotkov.
Največja grožnja glede učinkovitosti cepiv so (intenzivne) mutacije virusa, a so današnja cepiva na srečo kos tudi zloglasni delta različici virusa SARS-CoV-2, četudi z nekoliko nižjo učinkovitostjo.
Pri tistih, ki so imunski odziv še imeli, je ta praviloma odpovedal pri novih različicah virusa, kar je še en dokaz, da zgolj prebolevnost, zlasti v začetnih mesecih pandemije, ne zagotavlja učinkovite zaščite, je še pokazala raziskava.
To tudi pojasnjuje, zakaj so se nekateri, predvsem tisti, ki niso prejeli cepiva, okužili večkrat, še dodajajo avtorji raziskave.
Ogromne razlike pri naravni imunosti
Imunost, ki jo zagotavlja cepivo, je očitno učinkovitejša od tiste, ki jo zagotavlja zgolj prebolevnost, čeprav znanost še nima nedvomnega in popolnega odgovora, zakaj je tako. Naravna imunost je namreč zelo nepredvidljiva in med posamezniki zelo različna, kar otežuje tudi druge imunološke napovedi.
Februarja objavljena študija je tako pokazala, da se intenziteta imunskega odziva pri ljudeh razlikuje tudi do stokrat. Preprosto povedano, nimamo vsi enakega imunskega odziva. Sredi aprila pa so kalifornijski znanstveniki v svoji študiji, ki še ni bila objavljena v eni od znanstvenih revij, dokazali, da so pri cepljenih z dvema odmerkoma cepiva mRNA količine protiteles tudi do desetkrat višje kot pri prebolevnikih.
Skrivnost treh črk
Za zdaj najbližji odgovor temu, zakaj cepivo zagotavlja več zaščite kot prebolelost, ponuja študija, ki so jo v prvi polovici junija objavili v znanstveni reviji Science Translation Medicine. Preprosto povedano: protitelesa, ki jih ustvarja cepljenje s cepivi mRNA, so intenzivneje in širše usmerjena na tako imenovane fragmente RBD (Receptor Bindig Domain), ki imajo pomembno vlogo pri napadu virusa na naše telo.
Fragmentov RBD je na tisoče vrst, in protitelesa po cepljenju imajo očitno širši razpon delovanja nanje, a še vedno ne vemo, zakaj. Protitelesa po prebolelosti se, kot kaže raziskava, bolj usmerjajo na druge dele koničastega proteina (spike protein), ki nimajo tako pomembne vloge pri prenašanju virusa in z njim povezane okužbe.
Vedno več dokazov je, da je imunost, ustvarjena s cepivi proti virusu, povzročitelju bolezni covid-19, intenzivnejša in trajnejša v primerjavi z naravno imunostjo po prebolelosti s to boleznijo.
Tudi za prebolevnike je smiselno cepljenje, a je dovolj že en odmerek
Avtorji te raziskave so ponudili še eno hipotezo, zakaj so cepiva bolj učinkovita. "Pri naravni okužbi je, razen pri najresnejših potekih bolezni, telo izpostavljeno virusu samo v dihalnih poteh, medtem ko cepivo mRNA posreduje navodila za obrambo v mišico, kjer ga imunski sistem lahko zazna bistveno hitreje in se tudi odzove veliko bolj učinkovito," je povedal direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje Francis Collins, ki je med drugim vodil projekt človeškega genoma in odkril specifične povezave določenih genov z več različnimi boleznimi.
Vedno več je dokazov, da je prebolevnikom dovolj že en odmerek cepiva mRNA in da bodo ob tem deležni celo obsežnejšega imunskega odziva kot neprebolevniki, ki so prejeli oba predpisana odmerka.
Drugi odmerek cepiva mRNA pri prebolevnikih ne prinaša vidnejše dodane vrednosti na že vzpostavljen visok imunski odziv po prvem prejetem odmerku cepiva mRNA, je še pokazala nedavna raziskava na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA). Avtorji svetujejo, da se tako prebolevnikom ne dajejo drugi odmerki cepiv mRNA, saj to prispeva k učinkovitejši porabi cepiv in zmanjšuje še tako majhna tveganja, ki se lahko pri redkih primerih pojavijo zaradi neželenih stranskih učinkov.
Hibridna imunost najbolj učinkovita
Vsem tem raziskavam je skupni imenovalec ta, da cepljenje v tem trenutku, dokler še nimamo zdravil proti bolezni covid-19, predstavlja najbolj učinkoviti način za njeno obvladovanje.
Prebolevniki imajo to prednost, da se pri njih po cepljenju ustvari še veliko močnejša in trajnejša tako imenovana hibridna imunost, in to že pri enem odmerku cepiva mRNA (neprebolevniki prejmejo po dva odmerka). Samo prebolevnost brez cepljenja z enim odmerkom pa ostaja na repu lestvice učinkovitih zaščit, kjer so nižje uvrščeni samo še tisti, ki se za cepljenje ne odločijo, kažejo izsledki raziskav.
10