Nedelja, 13. 1. 2019, 10.00
5 let, 3 mesece
Po Zemlji bi lahko kmalu spet hodili dinozavri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,52
13
Znanstveniki trdijo, da bi lahko v naslednjih petih do desetih letih ustvarili žive dinozavre. Dr. Jack Horner, paleontolog z univerze v Montani, ki je kot svetovalec pomagal pri ustvarjanju vseh štirih filmov Jurski park, vodi genetske raziskave in trdi, da bodo določene genetske polemike rešili s pomočjo analize piščancev. Da je oživitev dinozavrov povsem mogoča, se strinjajo tudi slovenski strokovnjaki.
V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je dr. Horner začel svetovati režiserju Stevenu Spielbergu, so znanstveniki domnevali, da je ključ do oživitve dinozavrov v starih delcih DNK. Vendar je bila ta teorija po izčrpnih raziskavah izključena, poroča News Hub.
Luka Gale, profesor z Naravoslovnotehniške fakultete in strokovnjak za paleontologijo, se strinja, da je rekonstrukcija iz starega DNK problematična, saj je težko dobiti dober vzorec. "Težava je v tem, da DNK zelo hitro razpada. Pri mamutih ali podobnih živalih, ki so stare nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč let, je to za zdaj možno. Pri starejših živalih pa je to manj mogoče," razlaga.
"Če bi imeli dovolj dober material, vzorec in dovolj dobro analitiko, da se izognemo kontaminaciji, bi lahko prišli do nekega genskega zapisa, ali pa bi ga poustvarili," še meni.
Gale: Ptice so sorodne nekaj dinozavrom, ne pa vsem
Druga težava pa je v tem, kako priti do dinozavra, saj je DNK treba nekam vstaviti. "Če bi poustvarili mamuta, bi lahko uporabili slona, ki mu je soroden. Bitje, ki bi nastalo, bi bilo nekaj med mamutom in slonom," pojasnjuje Gale in dodaja, da je pri dinozavrih večji problem.
"Tu imamo na primer ptice, a tudi te so sorodne eni ali pa dvema skupinama dinozavrov, ne pa vsem," še pravi in razlaga, da so dinozavri zelo raznolika skupina.
Znanstveniki na Harvardu in Yalu so se tako lotili drugačnega pristopa. Ukvarjajo se namreč z možnostjo obratne evolucije - na primer vzeti piščanca in ga mutirati nazaj do njegovih prazgodovinskih korenin.
Horner: Seveda so ptice dinozavri
"Seveda so ptice dinozavri," je dr. Horner povedal za People Magazin. "Samo popraviti jih moramo, da bodo videti bolj kot dinozavri," je dodal. Horner pravi, da obstajajo štiri velike razlike med dinozavri in pticami: njihov rep, roke, dlani in usta.
S skupino znanstvenikov so že manipulirali z nekaterimi geni piščančjih zarodkov, da bi piščančji kljun uspešno pretvorili v velociraptorski (dinozaverski) gobec. Horner pravi, da tudi pretvorba kril v roke ne bi smela biti pretirano težavna.
"Najtežji projekt je spreminjanje repa. Ampak v zadnjem času smo uspešno naredili kar nekaj sprememb na tem področju, kar nam daje upanje, da projekt ne bo več dolgo trajal," je še povedal za People Magazine.
Gale: Tehnika napreduje, znanost napreduje. Mislim, da je le vprašanje časa.
Horner je pojasnil, da znanstveniki genski inženiring upravljajo tako, da delajo z zarodkom, ki se šele začenja oblikovati. Z genetskimi označevalci nato ugotavljajo, kdaj se določeni geni vklapljajo in izklapljajo.
"S tem, ko ugotovimo, kdaj se pokažejo določeni geni, lahko ugotovimo, kdaj in kako se začne razvijati rep. In ta gen bi radi popravili, da rep ne bi prenehal rasti," je povedal Horner.
"Da poteka evolucija, se nekateri geni podvajajo ali pa izklapljajo. Če odkriješ točno določene spremembe na DNK, lahko evolucijske novosti tudi odstraniš," se strinja Gale.
Gale: Planet bo preživel, ekosistemi se bodo prilagodili
"Če na stvar gledamo z najširše perspektive, s stališča planeta na primer, ni z ustvarjanjem dinozavrov nič narobe," meni Gale. Pravi, da bi bil prihod dinozavrov na začetku za ekosistem verjetno šok, ampak evolucija poteka in ekosistemi se prilagajajo.
"Če bi bile vse vrste statične in se nič ne bi spreminjalo, bi bila stvar neetična, ampak glede na to, koliko se je življenje na svetu skozi biološko zgodovino spreminjalo ... Planet bo preživel, ekosistemi se bodo prilagodili," meni Gale.
"Etično gledano je to bolj religiozno vprašanje, kot pa evolucijsko," še pravi in dodaja: "Ali neka vrsta za nastanek potrebuje 20 tisoč let ali pa jo v sistem takoj vstavimo ... Čez nekaj deset tisoč let za Zemljo ne bo nobene razlike. Na njej je okoli 75 odstotkov vrst že izginilo, izumrlo."
"Pred stotimi leti je bilo nepredstavljivo, da bi stvari opazovali na atomski ravni, danes pa imamo na voljo elektronske mikroskope," pravi Gale. "Tehnika napreduje, znanost napreduje. Mislim, da je le vprašanje časa, potrpežljivosti in vztrajnosti," je sklenil.
13