Po 123 letih čas za kralja (video)

"Čutim, da je Willem-Alexander pripravljen, da prevzame dolžnosti, ki mu jih nalaga monarhija," je tri dni pred svojim 75. rojstnim dnevom konec januarja v kratki triminutni odstopni izjavi dejala nizozemska kraljica Beatrix. V državi se je že nekaj časa špekuliralo, kdaj bo kraljica abdicirala. To sta namreč storili tudi obe kraljici pred njo, torej Beatrixini mama Juliana in babica Wilhelmina. Na kraljičin dan, 30. aprila, ko se Nizozemska odene v oranžno barvo, bodo za kralja tako ustoličili princa Alexandra. Kronanja Nizozemska ne pozna, ker nima uradne državne cerkve. "Sledi srcu, ne pravilu modre krvi" Pametna in inteligentna ženska, tako o kraljici v odstopu govorijo Nizozemci. Imajo jo radi. V 32 letih na čelu monarhije je spretno vijugala med osebno neodvisnostjo in dolžnostmi, ki jih nalaga monarhija.

"Stvar realnosti in občutka," pravi. Oboje so ji dale tudi življenjske izkušnje. Bila je begunka v času nacistične Nemčije, ko je družina prebegnila v Kanado. Na ulicah Ottawe se je naučila brezhibne angleščine, za zidovi udobnega doma pa lepe nizozemščine.

Državo je šokirala 14 let, preden je postala kraljica. "Sledi svojemu srcu, ne pravilu modre krvi," ji je govorila mama. Upoštevala je mamin nasvet in za moža vzela svojo ljubezen, nemškega diplomata Clausa Von Amsberga. Ne to, da je plemič nižjega rodu, temveč da je med vojno služil v nacistični vojski, je sprožilo veliko odpora med Nizozemci. A odločna Beatrix se ni dala. Prekršila je še eno pravilo. Za dovoljenje za poroko ni zaprosila parlamenta, kot je to v navadi. Poroka v Amsterdamu, ki je bil med vojno evropsko židovsko središče, je bila zaznamovana z velikimi protesti.

"Dovolj je" "Po 32 letih je čas za novo generacijo," je Beatrix zatrdila ob napovedi odstopa. Kljub temu da pravi, da ne odhaja zaradi starosti, je bilo zadnje desetletje zanjo zelo naporno. Leta 2002 ji je umrl mož, ki ga je igranje druge violine na nizozemskem dvoru popolnoma izčrpalo in je že nekaj let pred smrtjo trpel za hudo depresijo. Beatrix je močno prizadel tudi napad na kraljevo družino leta 2009, ko je na kraljičin dan v Apeldoornu neki moški zapeljal v zbrano množico. Sedem ljudi je umrlo. Nikakor pa ne more preboleti velike osebne tragedije. Njenega drugorojenca Johana Frisa je med smučanjem v Avstriji lani zasul plaz. Princ je od takrat v komi.

"Za njo bi se odpovedal prestolu, če bi bilo to potrebno" Beatrixin naslednik Willem-Alexander bo prvi nizozemski kralj po 123 letih. Tudi on je bojevit. Družina je navsezadnje potomka Vilijema I. Oranskega, ki je v 16. stoletju vodil boj za versko in politično svobodo.

Willem-Alexander je bil težaven najstnik. Čeprav je diplomiral, se je bolj kot za študij navduševal za letalstvo in vojsko. Naredil je izpit za vojaškega pilota. Pilotiral je nizozemske humanitarne odprave v Kenijo in celo prevažal nizozemske vlade. "Zdaj sem močan," pravi, menda je tako zaradi argentinske žene, princese Maxime. "Za njo bi se odpovedal prestolu, če bi bilo to potrebno." No, ni bilo potrebno, čeprav je bilo nezaupanja do Maxime med ljudmi veliko, saj je bil njen oče v sedemdesetih letih pripadnik argentinske diktatorske hunte. Beatrix je prepričana, da bo Willem sodoben vladar. Zagotovo bo drugačen, z manj pooblastili in z manj vpliva. Nizozemski parlament je namreč kraljici pred letom dni odvzel pravico do posredovanja pri medstrankarskem dogovarjanju ob sestavljanju vlade. "Prihajajo novi časi," je Willem-Alexander nedavno dejal v nekem intervjuju in dodal: "Ne pričakujem, da me naslavljate z vaša visokost."