Pilota odlašala z evakuacijo potnikov

Predsednica NTSB-ja Deborah Hersman je povedala, da se je vodja stevardes pozanimala, ali naj takoj začnejo evakuacijo potnikov, vendar pa je od pilotov dobila odgovor, naj počaka. Minuto in pol zatem je izbruhnil požar in evakuacija se je začela. Potnike so z letala spuščali po zasilnih toboganih, vendar pa dva nista delovala in sta se namesto navzven odprla navznoter ter pod seboj pokopala dve stevardesi.

Posadka običajno želi počakati na letališko osebje Hersmanova je povedala, da odlašanje z evakuacijo ni nič nenavadnega, saj posadka ponavadi želi počakati na letališko osebje in vozila za varnejše reševanje. Ko pa izbruhne požar, se ne čaka več.

Na letalu je bilo 307 ljudi. Umrli sta dve najstnici iz Kitajske, pri čemer je eno morda do smrti povozilo reševalno vozilo na tleh.

Takoj po pristanku je tri stevardese, ki so sedele v repu letala, vrglo na stezo, vendar so preživele. Končale so v bolnišnici skupaj s tremi kolegicami. Vodja posadke Li Jun Hje, ki jo je odnesla brez poškodb, dobiva številne pohvale zaradi profesionalnosti in učinkovitega ukrepanja.

Oba sta bila skupaj prvič in vsak od njiju je nekaj delal prvič Preiskovalci nesreče južnokorejskega potniškega letala Asiana 214 na letališču v San Franciscu se tako osredotočajo predvsem na ravnanja obeh pilotov, ki sta bila v času ponesrečenega pristajanja v pilotski kabini.

Pristanek je izvedel 46-letni Lee Gang Kuk, ki ima za seboj skoraj 10.000 ur letenja, vendar pa je bil s 35 urami šele skozi polovico urjenja za pridobitev potrdila na boeingu 777. Poleg njega je sedel Li Džong Min, ki je prvič opravljal nalogo inštruktorja. Oba sta bila skupaj prvič in vsak od njiju je nekaj delal prvič. Li Gang Kuk je prvič pristajal na letališču v San Franciscu, ki velja za eno težjih, Li Džong Min pa je bil prvič inštruktor.

Tretji pilot opozarjal Preiskovalci Nacionalnega odbora za varnost v transportu (NTSB) so zaslišali vse štiri pilote, ki so bili v letalu. Tretji pilot, ki je sedel na sedežu za posadko, je oba za krmilom opozarjal, da letijo prepočasi.

Pilota sta se zanašala na avtomatični sistem, ki je imel nastavljeno ustrezno hitrost za pristanek (253 kilometrov na uro), vendar preiskovalci še ne vedo, ali je bil vklopljen ali pokvarjen.

Tik pred nesrečo sta pilota opazila, da letijo prepočasi in prenizko, in zato oba hkrati zagrabila za krmilni palici ter skušala letalo dvigniti nazaj v zrak, a je bilo že prepozno. Vse, kar jima je uspelo, je, da se je nos letala dvignil, rep pa spustil ravno dovolj, da je zadel ob protipoplavni zid na začetku pristajalne steze. Letalo je nato treščilo na tla in nekaj časa drselo po stezi.

Nove regulacije glede urjenja pilotov Newyorški senator Charles Schumer je medtem ameriško upravo za zračni promet (FAA) pozval, naj izda nove regulacije glede urjenja pilotov, da se bodo v prihodnje znali izogniti napakam. Schumer je dejal, da je nesreča Asiane 214 podobna nesreči leta 2009 v Buffalu, ki so jo pripisali napaki pilotov.

FAA je sicer zaradi omenjene nesreče, v kateri je umrlo 50 ljudi, ravno v sredo izdal novo zahtevo za kopilote oziroma prve častnike na letalih. Ti so lahko do zdaj to nalogo opravljali po 250 urah letenja, zdaj pa jih morajo opraviti najmanj 1500. Toliko ur morajo imeti tudi glavni piloti oziroma kapitani.