Ponedeljek, 3. 1. 2022, 19.44
2 leti, 11 mesecev
Pet najmočnejših: Izogibali se bomo jedrskemu sporu
Predlog Evropske komisije o vključitvi jedrske energije in plina med trajnostne dejavnosti, ki je bil pred iztekom preteklega leta poslan članicam EU, zakrožil pa je tudi v medijih, še vedno dviguje precej prahu. Pri komisiji so danes zavrnili očitke, da so osnutek dokumenta članicam namenoma poslali na zadnji dan leta in da bi karkoli prikrivali. Medtem se je pet svetovnih sil danes zavezalo, da se bodo izogibale jedrskemu konfliktu in preprečevale širjenje jedrskega orožja. Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi poudarile, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati in se zato nikoli ne sme zgoditi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Evropska komisija je zadnji dan starega leta državam članicam poslala osnutek dokumenta s predlogom, v skladu s katerim bi pridobivanje energije v jedrskih in plinskih elektrarnah ob izpolnjevanju določenih pogojev označili kot "zeleno" oziroma trajnostno naložbo.
Do predloga kritičnih več držav članic
Več držav članic, ki niso naklonjene vključitvi jedrske energije, je bilo do predloga kritičnih. Predlog Evropske komisije je naletel na ostre kritike zlasti Avstrije in Luksemburga, nenaklonjeni predlogu so tudi v Nemčiji, medtem ko več držav na čelu s Francijo zagovarja vključitev jedrske energije v taksonomijo.
Očitki komisiji so se nanašali tudi na način, kako je to storila. Predlagano besedilo je namreč članicam posredovala 31. decembra, osnutek pa je pridobilo in objavilo tudi več evropskih medijev.
Evropska komisija je očitke zavrnila
Pri Evropski komisiji so danes te očitke zavrnili. Govorec komisije Eric Mamer je v Bruslju zanikal, da bi komisija namenoma izbrala omenjeni datum in poskušala pri tem karkoli prikrivati.
Pri tem je poudaril zavezanost komisije, da bi predlog predstavili še pred koncem preteklega leta, kar so tudi storili. Spomnil je, da je bilo v zvezi s predlogom veliko pričakovanj, in obenem priznal, da gre za "kompleksen in občutljiv predlog".
Evropska komisija je tako 31. decembra začela posvetovanja z državami članicami o osnutku besedila dopolnilnega delegiranega akta o taksonomiji, s katerim se urejajo nekatere plinske in jedrske dejavnosti.
Kot ob tem poudarjajo, je namen taksonomije - sistema označevanja trajnostnih naložb - usmerjati in mobilizirati zasebne naložbe v dejavnosti, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih 30 letih ter določiti energetske dejavnosti, ki državam članicam z različnim energetskim ozadjem omogočajo prehod na podnebno nevtralnost.
V okviru taksonomije bodo viri energije, kot sta zemeljski plin in jedrska energija, opredeljeni pod jasnimi in strogimi pogoji. Tako bo na primer zemeljski plin lahko od leta 2035 izviral le iz obnovljivih virov ali se proizvajal z nizkimi izpusti.
Komisija bo za zagotovitev preglednosti spremenila delegirani akt tako, da bo za vlagatelje razvidno, ali in v kakšnem obsegu dejavnosti vključujejo plinske ali jedrske vire energije.
Po besedah neimenovanega predstavnika EU je predlog komisije "pragmatičen in realističen" v smislu vključitve uporabe jedrske energije in plina v taksonomijo, da bi olajšali prehod pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kaj predlog določa?
Predlog določa kriterije, v skladu s katerimi se lahko jedrska energija in zemeljski plin štejeta kot trajnostna gospodarska aktivnost. Gradnja novih jedrskih elektrarn bi bila na primer priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.
Skupina strokovnjakov držav članic bo imela do 12. januarja čas za proučitev osnutka predloga in da poda morebitne pripombe, nato pa naj bi komisija besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložen Svetu EU in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela na voljo štiri mesece za proučitev predloga, pri čemer lahko zaprosita še za dodatna dva meseca.
V primeru nestrinjanja lahko Svet, v katerem so zastopane članice, predlog zavrne, kar lahko stori z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki pomenijo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.
Svetovne sile so se zavezale k preprečevanju širjenja jedrskega orožja
Pet svetovnih sil se je danes zavezalo, da se bodo izogibale jedrskemu konfliktu in preprečevale širjenje jedrskega orožja. Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi poudarile, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati in se zato ne sme nikoli zgoditi, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Prepričani smo, da je treba preprečiti širjenje takšnega orožja," so v skupni izjavi sporočile stalne članice Varnostnega sveta ZN Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA.
Države, ki imajo kot stalne članice pravico do veta v Varnostnem svetu ZN, so svojo izjavo objavile en dan pred konferenco pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) na sedežu ZN v New Yorku. Dogovor, ki je stopil v veljavo leta 1970, služi kot temelj za nadzorovanje jedrskega orožja, v katerem so se jedrske sile zavezale k razorožitvi. Obenem pa je državam, ki nimajo jedrskega orožja, prepovedano, da si ga pridobijo.
V izjavi so se velesile zavezale, da je najpomembnejša odgovornost jedrskih sil preprečiti spopad med seboj. Jedrsko orožje lahko služi le za obrambo, zastraševanje in preprečevanje spopada. Mednarodno pa želijo države sodelovati pri cilju sveta brez jedrskega orožja.
Rusko zunanje ministrstvo je izjavo, ki je po njihovih besedah nastala pod težjimi pogoji mednarodne varnosti, označilo za pomembno. Lahko bi pripomogla k zmanjšanju mednarodnih napetosti, je dodala govorka ministrstva Maria Zaharova.
4