Vojni proti terorizmu, ki jo je pred 12 leti začel George Bush ml., ni videti konca. Predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je v nagovoru senata napovedal, da lahko traja še nadaljnjih 20 let.
Dve leti mineva od smrti vodje teroristične skupine Al Kaida Osame bin Ladna. ZDA in njeni državljani so njegovo smrt bučno pozdravili, vendar se pregon teroristov takrat ni končal. Ministrstvo za obrambo celo napoveduje, da bo misija proti Al Kaidi trajala še nadaljnjih 20 let. Pomočnik obrambnega ministra za posebne operacije Michael Sheenan je v nagovoru pred posebnim obrambnim odborom senata poudaril, da Pentagon nima nikakršnih načrtov, da se umakne iz 12 let trajajoče prekomorske vojne. Na vprašanje odbora, koliko časa bi lahko vojna proti terorizmu še trajala, je odgovoril: "Vsaj od 10 do 20 let." Ameriški vojaki naj bi se iz Afganistana sicer umaknili leta 2014, a kakšen del bo tam nedvomno ostal tudi po letu 2014.
"Od Bostona do Pakistana"
Senatni odbor je na Sheenana naslovil cel kup vprašanj, predvsem o smiselnosti in pravni podlagi za vojno proti terorizmu. Zakonodajna podlaga Busheve doktrine oz. avtorizacija uporabe vojaške sile je Američanom dovoljevala vsakršna sredstva za maščevanje napadov 11. septembra. Skoraj 12 let po napadih se zato samo po sebi postavlja vprašanje, ali je takšen pristop še primeren – predvsem z vidika zlorabe strategije, ki je vojno proti terorizmu razširila še na mnogo drugih prizorišč pod krinko ščitenja svobode in demokracije. Vojna proti terorizmu po besedah Sheenana sega "od Bostona do Paksitana", ravno ta široka definicija pa je trn v peti številnih senatorjev, ki menijo, da je treba zakonodajo spisati ponovno.
Teroristi tudi ljudje rojeni po 11. septembru 2001
Pentagon vztraja pri svojem mnenju. Zakon o avtorizaciji uporabe vojaške sile se je v vseh teh letih spremenil le do te mere, da se zdaj osredotoča ne le na domnevne teroriste, temveč tudi na njihove sodelavce. Upoštevajoč ta amandma so teroristični osumljenci postali celo ljudje, rojeni po 11. septembru 2001. Proti spornemu zakonu se je izrekel celo republikanski senator John McCain, sicer velik zagovornik ameriških vojnih operacij. Po njegovem mnenju zakon upravičuje vojno, ki lahko ameriške vojake pošlje kamorkoli in kadarkoli. Sheenanu zato odgovarja: "Da pridete sem in pravite, da tega ni treba spreminjati, je skrb vzbujajoče," meni.
V času aktualnega predsednika ZDA Baracka Obame so priljubljena metoda v vojni proti terorizmu postali predvsem napadi z brezpilotnimi letali.
3
