Kot kardinal je Jorge Mario Bergoglio pogosto opozarjal na nepravičnost in krivice, ki se dogajajo v sodobni družbi. Bo tej filozofiji ostal zvest tudi kot poglavar Rimskokatoliške cerkve?
Novi papež je že v svojem prvem nastopu presenetil s svojo skromnostjo, ki jo zagovarja že vse svoje življenje in vso poklicno pot, v tem kontekstu pa lahko predstavlja pravo nasprotje sodobni ideologiji neoliberalizma, utemeljeni na sebičnosti in pohlepu, so zapisali pri ameriškem mediju RRstar. Že kot kardinal je pogosto kritiziral nepravično porazdelitev dobrin na svoji celini in pretirano podrejanje zakonitostim prostega trga, ki številnim skupinam ljudi onemogoča dostojno življenje.
Pripadala mu je palača, živel v majhnem stanovanju
Vse svoje življenje je prebival v Argentini. Kot nadškofu mu je pripadala kardinalska palača, sam pa se je odločil, da bo prebival v majhnem stanovanju. Odrekel se je vozniku in potoval z avtobusom. Pogosto je obiskoval ubožne četrti Buenos Airesa in se srečeval z najrevnejšimi. S tem, ko je prevzel vajeti 1,2-milijardnega cerkvenega občestva, bi lahko postal eden najglasnejših in najpomembnejših zagovornikov revnih in zapostavljenih, namigujejo številni mediji.
O položaju "socialnega greha"
"Živimo v najbolj neenakem delu sveta, ki se je v preteklih letih najbolj razvil, a najmanj poskrbel za končanje stiske revnih. Nepravična razdelitev dobrin se ohranja, s tem pa se ustvarja položaj socialnega greha, ki onemogoča možnost za polnejše življenje za tako veliko število naših bratov," je Bergoglio v bran revnih pred leti stopil na srečanju latinskoameriških škofov. Leta 2009 je v tem duhu dodal: "Človekovih pravic ne kršijo samo terorizem, represija in atentati, temveč tudi nepravične ekonomske strukture, ki ustvarjajo velikanske neenakosti."
"Moramo iti iz sebe, moramo stopiti proti robu"
Kako bo to filozofijo zagovarjal kot voditelj Katoliške cerkve, bo jasno kmalu, že z izbiro imena pa je dal vedeti, da namerava skromnosti in odpravljanju revščine ostati zvest še naprej. Že v preteklosti je opozoril, da se cerkveni dostojanstveniki ne smejo zapirati pred javnostjo in se izolirati od tistih, ki najbolj potrebujejo pomoč.
"Moramo iti iz sebe, moramo stopiti proti robu. Moramo se izogniti duhovni bolezni samozadostne, zaprte Cerkve. Če se bo Cerkev še naprej tako obnašala, bo postala bolna, postala bo stara, izgubila bo svojo vitalnost. Če je treba izbirati med Cerkvijo, ki odide na ulico in se tam ukvarja z resničnimi težavami, in tako, ki je zaprta vase in se ne ukvarja z dejanskim življenjem, jaz izberem tisto prvo," je povedal v intervjuju za italijanski časnik La Stampa.
4
