Petek, 16. 6. 2023, 16.40
1 leto, 5 mesecev
Orban načrte EU glede azilnega sistema primerjal z deportacijami
Madžarski premier Viktor Orban je danes kritiziral načrte EU glede prenove azilnih pravil za pravičnejšo porazdelitev prosilcev za azil med državami članicami, pri čemer jih je primerjal z deportacijami v času druge svetovne vojne. Njegove izjave so naletele na kritike opozicije, ki ga je obtožila, da vleče vzporednice s holokavstom.
"Recimo, da so v Nemčiji migranti, ki nočejo priti sem. Ali jih ulovijo in zberejo, v Nemčiji naložijo na vagone, transportirajo k nam in tukaj raztovorijo?" je ponazoril Orban v tedenskem intervjuju za medije blizu vladi, pri čemer je komentiral načrte EU glede reforme azilnega sistema.
"Vsaka država, ki migrantom ne dovoli vstopa, bo v to prisiljena," je pripomnil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Madžarska opozicija je Orbanove izjave nemudoma obsodila. "Enostavno ne more nehati s sramotnimi vzporednicami s holokavstom," je na Twitterju zapisala Katalin Cseh iz sredinske stranke Momentum, sicer tudi evropska poslanka iz vrst liberalcev (Renew).
Orban krivca našel v Sorosu
Orban je za najnovejši načrt EU glede porazdelitve prosilcev za azil okrivil ameriškega milijarderja madžarskega rodu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexandra. Za madžarski radio je "Sorosev imperij" obtožil, da stoji za "državnim udarom" EU, pri čemer je bila odločitev o migrantskih kvotah vsiljena Evropejcem, Orbanove besede danes povzema madžarska tiskovna agencija MTI.
George Soros je sicer pogosto tarča kritik madžarskega premierja in skrajne desnice zaradi svoje fundacije Open Society Foundations. Vlada v Budimpešti mu očita, da želi "preplaviti Evropo" z migranti zaradi podpore fundaciji zagovornikom pravic beguncev, poroča AFP.
Madžarska in Poljska ne podpirata obvezne solidarnosti
Madžarska že dolgo nasprotuje sprejemanju prosilcev za azil prek obveznih kvot in je skupaj s Poljsko glasovala proti predlogu EU, ki med drugim vključuje t. i. mehanizem obvezne solidarnosti.
Namen predloga je zagotoviti podporo članicam, ki so najbolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Manj obremenjene članice, ki ne bi želele sprejeti beguncev, bi v skladu z dogovorom plačale znesek v višini 20 tisoč evrov na prosilca za azil. Dogovor o tem so nedavno dosegli notranji ministri EU.
Pri Evropski komisiji so v luči kritik iz Budimpešte danes pojasnili, da ne gre za obvezno premeščanje prosilcev za azil. Predlog, ki ga je predstavila Evropska komisija in o katerem pogajanja še tečejo, predvideva mehanizem prožne obvezne solidarnosti, pri čemer se vsaka članica sama odloči, na kakšen način bo prispevala k tej solidarnosti, je poudarila govorka komisije Anitta Hipper.