Olena Zelenska na obisku v Sloveniji

13.40 Fajon za trajen in pravičen mir v Ukrajini

Zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se danes v Bruslju udeležuje zasedanja zunanjih ministrov EU, se je zavzela za poziv k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, ki ga bo Kijev sprejel in bo imel podlago v Ustanovni listini ZN. "Dobava raket dolgega dosega bi lahko imela ravno nasproten učinek," je zapisala na družbenem omrežju X.

Na vprašanje glede dobave tovrstnih raket Ukrajini pa morajo po besedah ministrice odgovoriti predvsem države, ki takšne rakete imajo. "Dejstvo je, da Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati, da se brani," je na X še zapisala Fajon.

Po njenih besedah mora biti Ukrajina vključena v vse pogovore o miru. Dolžnost Unije pa je še naprej podpirati Ukrajino, je poudarila. Kot je na družbenem omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo, je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi podpore, ki jo Rusiji zagotavljajo tretje države.

Tisoč dni od začetka ruske agresije v Ukrajini, kolikor bo minilo v torek, bi moralo biti po mnenju ministrice opomin na izjemen odpor in odločenost Ukrajine, da se bori za suverenost, svobodo in vrednote demokratičnega sveta.

Podprla je tudi prizadevanja Ukrajine za organizacijo drugega mirovnega vrha, na katerem bi sodelovale tudi Rusija, Kitajska, Brazilija in Indija.

Vodja slovenske diplomacije se je na zasedanju sešla s prihodnjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije Kajo Kallas, s katero sta govorili o Zahodnem Balkanu, Ukrajini in Bližnjem vzhodu. Ministrica je Kallas tudi predstavila razmere na Afriškem rogu po nedavnem obisku v Etiopiji, Keniji in Somaliji.

Pred zasedanjem se je Fajon na pobudo sedanjega visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella v nedeljo udeležila sestanka z nekdanjim izraelskim premierjem Ehudom Olmertom in nekdanjim palestinskim zunanjim ministrom Naserjem Al Kidvo, ki sta predstavila mirovni načrt za Bližnji vzhod in rešitev dveh držav. "Pozdravljam njun skupen napor za končanje vojne v Gazi takoj in pot do mirnega sobivanja Palestincev in Izraelcev," je dejala.

Zunanji ministri držav članic EU po napovedih razpravljajo o nadaljnjih odnosih z Izraelom v luči napetosti na Bližnjem vzhodu, odnosih z ZDA, podpori Ukrajini in volitvah v Gruziji.

To je predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Josepa Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

12.53 V ruskem napadu na Odeso številni mrtvi in ranjeni

V ruskem napadu na Odeso je bilo danes ubitih najmanj osem ljudi, še 18 je ranjenih, so sporočile lokalne oblasti. Črnomorsko mesto je bilo ena izmed tarč ruskih sil že v nedeljo, ko so od tam poročali o dveh smrtnih žrtvah.

Kot je navedel odeški guverner Oleg Kiper, so med ranjeni v današnjem napadu štirje v kritičnem stanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pristaniško mesto Odesa je redno tarča napadov. Ruske sile so mesto ciljale tudi med nedeljskim obsežnim napadom na ukrajinsko energetsko omrežje, pri čemer so v Odesi ubile dve osebi.

Ruska vojska je napade na Ukrajino nadaljevala v večernih urah, ko je na severovzhodu države zadela stanovanjski blok v Sumiju in pri tem ubila 11 ljudi, še 89 je ranjenih, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

12.20 Žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska prispela na obisk v Slovenijo

Zelenska se bo v torek udeležila letnega zasedanja Svetovalnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki bo posvečen humanitarnim potrebam Ukrajine.

Zelensko in njeno delegacijo je danes najprej sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledili so pogovori med Zelensko in Musarjem ter njunima delegacijama. Zatem bosta ukrajinska prva dama in mož predsednice obiskala pediatrično kliniko v Ljubljani.

Osrednji namen obiska žene ukrajinskega predsednika je udeležba na torkovem zasedanju Svetovalnega odbora ITF, na katerem bo Zelenska s prvo podpredsednico ukrajinske vlade in ministrico za gospodarstvo Julijo Sviridenko predstavila potrebe Ukrajine na področju humanitarne pomoči žrtvam vojne.

Pred tem bodo imeli na dogodku pozdravne nagovore francoska veleposlanica v Sloveniji in predsednica svetovalnega odbora ITF Florence Levy, predsednica Pirc Musar in njen mož, direktor ITF Tomaž Lovrenčič pa bo predstavil vmesno poročilo ITF 2024 in portfelj projektov ITF v letu 2025.

Pred zasedanjem bosta Musar in Zelenska dopoldne obiskala Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer bo gostja predala knjižno donacijo ukrajinskih del, vodstvo knjižnice pa bo njej in možu predsednice predstavilo zapuščino ukrajinskega domoljuba Ivana Boberskega ter pisma grkokatoliškega škofa Ivana Snigurskega iz rokopisne zbirke Jerneja Kopitarja, ki je pomembno prispeval k uveljavljanju ukrajinskega jezika v 19. stoletju.

Zelensko in njeno delegacijo je danes najprej sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledili so pogovori med Zelensko in Musarjem ter njunima delegacijama. Foto: STA Ukrajinsko delegacijo bo med dvodnevnim obiskom sprejel tudi predsednik vlade Robert Golob, Zelenska pa bo v organizaciji ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji obiskala še nekatere druge institucije, so še sporočili z urada predsednice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je junija letos v Kijevu gostil predsednico Pirc Musar. Med drugim sta govorila o poti do miru in podpisala memorandum o sodelovanju na področju podpore ukrajinskim državljanom, začasno razseljenim v Sloveniji.

Ob različnih priložnostih se je Zelenski letos sestal tudi z Golobom, nazadnje septembra v New Yorku. Pred tem sta julija ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Združenem kraljestvu podpisala sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori med državama za obdobje desetih let. Na obisku v Kijevu je bil Golob marca lani.

11.30 Borrell: Ukrajina mora imeti možnost uporabe orožja za napade v Rusiji

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju ponovil, da bi morala Ukrajina imeti možnost uporabiti zavezniško orožje tudi za napade na cilje v Rusiji. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal da uporaba francoskih raket na ruskem ozemlju "ostaja možnost".

Visoki zunanjepolitični predstavnik in nekateri zunanji ministri so se pred srečanjem odzvali na poročanje medijev, da je ameriški predsednik Joe Biden v nedeljo umaknil omejitve za ukrajinske napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji.

"Vedno znova ponavljam, da bi Ukrajina morala imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli, da bi ne le ustavila puščice, ampak tudi strelce," je dejal Borrell pred srečanjem v Bruslju. Izrazil je prepričanje, da se bodo o tem še pogovarjali, in upanje, da se bodo države članice s tem strinjale.

Francoski zunanji minister Barrot je ponovil stališče Pariza, ki ga je maja javno izrazil predsednik Emmanuel Macron. "Odkrito smo povedali, da je to možnost, o kateri bi razmislili, če bi omogočila napade na cilje, od koder Rusi trenutno napadajo ukrajinsko ozemlje," je dejal novinarjem v Bruslju.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da je odločitev ZDA v tem trenutku zelo pomembna. Menila je tudi, da pravica do samoobrambe pomeni, da ni treba čakati, da raketa zadene šolo ali bolnišnico, ampak da se lahko pred njo zaščitiš in jo uničiš takoj po izstrelitvi. Zavzela se je tudi za ukrepe EU proti Kitajski, od koder naj bi v Rusijo izvažali drone za uporabo v Ukrajini.

"Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino," pa je ob prihodu na srečanje izpostavil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dodal je, da to pomeni orožje za Kijev, odpravo vseh omejitev in strategijo, ki bo temeljila na zmagi. Izrazil je še upanje na spremembe z novim vodstvom v EU in ZDA.

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes poleg podpore Ukrajini razpravljali tudi o nadaljnjih odnosih z Izraelom v luči napetosti na Bližnjem vzhodu in odnosih z ZDA po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal republikanec Donald Trump.

To bo predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala nekdanja estonska premierka Kaja Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

10.25 V Rusiji obsodbe ameriške odobritve ukrajinske rabe raket dolgega dosega

Zelena luč ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajini za uporabo raketnih sistemov atacms z dometom do 300 kilometrov je v Rusiji pričakovano sprožila niz negativnih odzivov, odločitve pa za zdaj še ni komentiral predsednik Vladimir Putin, poroča britanski BBC.

Ameriški mediji so v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden dal zeleno luč za uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji.

Portal časnika Ruska gazeta, ki ga izdaja ruska vlada, je danes to Bidnovo potezo označil kot "eno najprovokativnejših in najbolj nepremišljenih odločitev njegove administracije, ki ima lahko katastrofalne posledice".

BBC navaja še odziva poslanca Putinu naklonjene nacionalistične Liberalno-demokratske stranke Rusije Leonida Sluckega in senatorja Vladimirja Džabarova, ki sta opozorila na resne posledice takšne odločitve, pri čemer je zadnji to označil za korak v smeri tretje svetovne vojne.

Kremelj se medtem na odločitev ZDA še ni odzval.

Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra sicer opozoril, da bi zelena luč Ukrajini za tovrstne napade v očeh Moskve pomenila neposredno vključitev zavezništva Nato v vojno. Pozneje je spregovoril tudi o načrtovanih spremembah doktrine rabe jedrskega orožja, v skladu s katerimi bi v primeru napada na Rusijo s strani države brez jedrskega orožja ob sodelovanju ali podpori jedrske sile tak napad obravnavali kot njihov skupni napad na Rusijo.

Pri tem je očitno meril na Ukrajino, ki nima jedrskega orožja, vendar prejema vojaško podporo držav z jedrskim orožjem, kot so ZDA.

Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden za zeleno luč za napotitev raketnih sistemov ATACMS odločil, ker želijo Ukrajini pomagati obdržati osvojeno rusko ozemlje v regiji Kursk, kar lahko uporabi kot vzvod v pogajanjih.

9.50 Nemški obrambni minister potrdil pomoč Ukrajini z brezpilotnimi letali 

V objavi na družbenem omrežju X je nemški obrambni minister Boris Pistorius za Bild potrdil, da bodo decembra Ukrajini dostavili štiri tisoč brezpilotnih letal HX-2 Karma, ki jih bodo zagotovili v podjetju Helsing. 

Ti droni kamikaze imajo doseg sto kilometrov in so natančni do 50 centimetrov. Po poročanju Bilda bo prva dobava več sto enot decembra in jo bodo nato izvajali redno.

Today, we got new details regarding the 4,000 loitering munitions that Germany pledged to Ukraine several months ago. Minister of Defence Boris Pistorius has now confirmed to BILD that the pledged drones are HX-2 Karma, which will be provided by Helsing.

According to Helsing,… pic.twitter.com/zV4Ulg0VOc

— German Aid to Ukraine (@deaidua) November 18, 2024

8.43 Kim: Zahod izkorišča Ukrajino za vojno proti Rusiji

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je Zahodu očital, da izkorišča Ukrajino za vojno proti Rusiji. Kot danes poroča severnokorejska tiskovna agencija KCNA, je v nagovoru vojaškim poveljnikom ZDA obtožil ogrožanja varnosti s pomočjo Ukrajini, Izraelu in z vojaškim sodelovanjem s Seulom. Namestitve severnokorejskih sil v Rusiji pri tem ni omenil.

Kim meni, da ZDA in Zahod izkoriščajo konflikt v Ukrajini, da bi "razširili obseg svojih vojaških intervencij po vsem svetu". Namen te vojne je po njegovem prepričanju tudi pridobivanje bojnih izkušenj, pri čemer da Ukrajinci igrajo vlogo jurišnih enot. Foto: Reuters

Kot navedbe KCNA povzema francoska tiskovna agencija AFP, Kim v nagovoru ni omenjal namestitve okoli deset tisoč severnokorejskih sil v Rusiji, kar Pjongjang sicer uradno zanika.

Severna Koreja je po ocenah Južne Koreje in ZDA v sosednjo Rusijo poslala več kot deset tisoč vojakov, nekateri med njimi pa so se po navedbah Kijeva že soočili z ukrajinsko vojsko, ki zaseda del ruske obmejne regije Kursk.

Poleg Ukrajine je Kim omenil tudi nadaljnjo ameriško podporo Izraelu, v luči trenutnih varnostnih razmer pa je omenil še strahove pred izbruhom tretje svetovne vojne.

Washington je obsodil tudi zaradi njegovega zavezništva z Južno Korejo in Japonsko, ob tem pa izpostavil potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti, tudi jedrske.

7.35 V ruskem napadu na severovzhodu Ukrajine več mrtvih

V ruskem napadu na mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine je bilo v nedeljo zvečer ubitih najmanj deset ljudi, med njimi tudi dva otroka, najmanj 50 ljudi naj bi bilo po navedbah lokalnih oblasti ranjenih. Več žrtev so že pred tem terjali obsežni napadi Rusije na Ukrajino, ki so marsikje ohromili oskrbo z električno energijo.

Župan Sumija Artem Kobzar je v posnetku, objavljenem na omrežju Telegram, sporočil, da je bil v napadu uničen devetnadstropni blok. Reševalci so ponoči v ruševinah iskali preživele in morebitne nove žrtve. Kasneje je odjeknilo še več eksplozij in v celotnem mestu je prišlo do izpada električne energije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Raketno obstreljevanje Sumija je sledilo obsežnim ruskim napadom na več delov Ukrajine, ki naj bi bili najhujši v več mesecih. Cilj naj bi bila v prvi vrsti energetska infrastruktura, ubitih pa je bilo najmanj deset ljudi. Zvrstile so še številne obsodbe napadov, med drugim iz ZN in EU.

Sumi je pogosto cilj ruskih napadov z droni, raketami in topništvom. Leži na oskrbovalni poti za ukrajinske vojake, ki imajo pod svojim nadzorom precejšen del ozemlja v sosednji ruski regiji Kursk.

6.30 Ukrajinci naj bi ameriške raketne sisteme uporabljali prvenstveno v Kursku

Zelena luč ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajini za uporabo pehotnih taktičnih raketnih sistemov ATACMS z dometom do 300 kilometrov naj bi uvodoma veljala prvenstveno za napade na ruske položaje v regiji Kursk, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire v Bidnovi vladi.

Ameriški mediji so že v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden dal zeleno luč za uporabo sistemov za napade v Rusiji. Televizija CNN poroča, da je Biden dovoljenje za predajo omenjenih raketnih sistemov dal že februarja letos, vendar le za uporabo na ruske položaje v Ukrajini, ki je prve sisteme dobila aprila letos.

Bidnova vlada je več mesecev razpravljala o tem in mnenja niso bila enotna, med drugim ker ena sama raketa stane od nekaj manj kot milijon do skoraj dva milijona dolarjev, poleg tega pa naj bi bile zaloge omejene. Foto: AP / Guliverimage  
V ozadju so bili tudi politični in vojaški zadržki zaradi ukrajinskih napadov na rusko ozemlje z ameriškim orožjem. Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra opozoril zahodne države, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje, če jo Ukrajina napade s konvencionalnimi raketami.

Novoizvoljeni predsednik Donald Trump ni naklonjen nadaljevanju vojne do ruskega poraza in je med kampanjo zagotovil, da bo dosegel končanje spopadov. Trump se na novico o Bidnovi odobritvi za napade na vojaške tarče znotraj ruskega ozemlja v nedeljo ni odzval.

Ukrajina naj bi rakete ATACMS in dovoljenje za njihovo uporabo želela že od začetka ruske invazije, vendar Biden prvi dve leti o tem ni hotel niti slišati, poroča CNN. Septembra je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Bidnu v Beli hiši podal obsežen seznam tarč, ki jih želijo uničiti znotraj Rusije, in Biden naj ne bi bil proti, vendar se takrat še ni odločil.

"Danes se v medijih veliko govori o tem, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe. Besede ne ustvarjajo zadetkov. Takšne stvari ne potrebujejo napovedi. Rakete bodo govorile same zase," je Zelenski v nedeljo objavil na mediju Telegram.

Novica o omenjeni odločitvi ZDA je v javnost prišla le nekaj ur po nedeljskem obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko energetsko omrežje, ki je terjal življenja 11 civilistov in še dodatno poškodoval že tako precej načeto energetsko omrežje te države.

Rusija je po ameriških trditvah v regiji Kursk nakopičila skoraj 50 tisoč vojakov, da si povrne ozemlje, ki ji ga je odvzela Ukrajina, med njimi pa naj bi bilo tudi deset tisoč vojakov iz Severne Koreje.

Novice Nepričakovana odločitev ameriškega predsednika

Novice Rusija znova napadla ukrajinsko energetsko omrežje

Novice Zelenski: Vojna se mora končati naslednje leto