Odločitve o Grčiji še vedno visijo v zraku

Tako o sprostitvi 31,5-milijardnega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči kot tudi o tem, kako zagotoviti dodatnih 33 milijard evrov, ki jih država še potrebuje. A vse kaže, da dokončnih odločitev še ne bo. Problem je kompleksen in presega načelo "denar v zameno za izpolnitev zavez". Ključni vprašanji sta, kako zagotoviti vzdržnost grškega dolga in dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih država še potrebuje v primeru podaljšanja roka za izpolnitev fiskalnih ciljev z leta 2014 na leto 2016. To ji je evroskupina obljubila v zameno za nov varčevalni sveženj. Ta vprašanja so razdelila trojko mednarodnih posojilodajalcev. Medtem ko se šef evroskupine Jean-Claude Juncker zavzema za podaljšanje roka, do katerega mora Grčija javni dolg znižati pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), za dve leti na leto 2022, vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde vztraja pri letu 2020. Pričakovati je delni dogovor Po nekaterih navedbah naj bi mednarodni posojilodajalci prav s podaljšanjem roka za znižanje grškega javnega dolga rešili problem luknje 32,6 milijarde evrov, ki jih Grčija še potrebuje poleg že dogovorjene pomoči. Ena od možnosti za zagotovitev dodatnega financiranja Grčije je sicer znižanje obrestne mere za že odobrena posojila. Druga možnost je, da bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga. Manj optimistični pa menijo, da bo treba državi preprosto ponovno odpisati del dolga. Zasebni upniki so ji sicer že odpisali za okoli 107 milijard evrov dolga. Po navedbah virov v Bruslju se danes obeta nekakšen delni dogovor. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič.