Odločitev o Grčiji šele prihodnji teden?

Kot poročajo tuji mediji, naj bi se finančni ministri dogovorili, da Grčija prihodnji teden izpolni nekaj zavez, potem pa se bodo znova sestali in sprejeli končno odločitev. Dogovoru z Grčijo naj bi zdaj, še bolj kot Nemčija, nasprotovala Finska.

Po nemškem scenariju Grčija za najmanj pet let iz območja evra? Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung medtem poroča, da naj bi nemško finančno ministrstvo pripravilo dva scenarija glede Grčije: Prvi scenarij je ta, da Grčija hitro občutno izboljša predloge, obenem pa omogoči, da se za 50 milijard evrov državnega premoženja prenese na poseben skrbniški sklad. To premoženje bi nato nadzorovano prodali in s tem zmanjšali njen javni dolg.

Drugi scenarij pa je, da se z Atenami začne pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra. Grčija bi tako ostala članica EU, a iz območja skupne valute izstopila vsaj za pet let, v tem času pa prestrukturirala svoj 320-milijardni dolg. V zameno Berlin predvideva razvojno, humanitarno in tehnično pomoč unije.

"Čakajo nas težka pogajanja" Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer ob prihodu na krizno zasedanje evroskupine v Bruslju dejal, da finančne ministre območja evra čakajo zelo težka pogajanja.

Schäuble je glede za mnoge ključnega vprašanja ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga še enkrat jasno ponovil nemško stališče, da odpis dolga ni mogoč.

Glede vprašanja verodostojnosti grške vlade in zaupanja vanjo, ki ga je danes izpostavila večina ministrov ob prihodu na še eno v nizu srečanj evroskupine, je nemški minister dejal, da je treba zaupati v to, da bo Grčija opravila, kar je napovedala.

V vsakem primeru mora odločitev glede začetka pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo po njegovih besedah pasti ta konec tedna.

Nekatere vlade imajo resne pomisleke Grški predlogi so korak naprej, a institucije upnikov so kritične, manjkajo podrobnosti, na nekaterih področjih so šibkejši, kot bi morali biti. Več vlad držav v območju evra ima resne pomisleke glede zavez Grčije in zmožnosti njihovega izvajanja, pa je opozoril nizozemski državni sekretar za finance Eric Wiebes.

Razpravljamo o predlogih grške vlade, ki so jih Grki pred tednom dni na referendumu odločno zavrnili – to je razlog za resno skrb, je poudaril pred kriznim sestankom.

Grški poslanci dali zeleno luč Grški parlament je sicer v zgodnjih jutranjih urah vladi potrdil mandat za pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o predlaganem svežnju reform in varčevalnih ukrepov.

V 300-članskem parlamentu je sveženj podprlo 251 poslancev, proti pa jih je bilo 32. Proti je glasovalo sedem poslancev vladajoče stranke Siriza premierja Aleksisa Ciprasa, med njimi tudi minister za energijo Panagiotis Lafazanis. Osem članov Sirize se je glasovanja vzdržalo.

Dan prej predstavili reformne predloge Grčija je v četrtek zvečer predsedniku evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala konkretne reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finančna sredstva. Pred tem je v sredo uradno vložila prošnjo za program pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM.

Grčija je prošnjo za program pomoči iz ESM poslala, potem ko ji je dal vrh območja evra do četrtka opolnoči čas, da posojilodajalcem predstavi resne in tehtne predloge.