Četrtek, 3. 3. 2022, 5.44
2 leti, 9 mesecev
Hojs: Pričakujemo lahko večje število beguncev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
173
"Premirje naj bi služilo temu, da se vzpostavijo humanitarni koridorji. To pa seveda pomeni, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo večje število beguncev tako v evropskih državah kot v Sloveniji," je danes zvečer dejal notranji minister Aleš Hojs.
21.32 V napadu na ukrajinsko mesto Černigiv več deset mrtvih
21.01 "V Ukrajini je začasno premirje"
19.10 Putin: Vojaška operacija v Ukrajini poteka v skladu z načrti
19.06 "Ubili smo že več kot devet tisoč ruskih vojakov"
17.27 Zelenski: Če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države
14.35 Župan Mariupola opozarja, da se ruske sile pripravljajo na obleganje mesta
13.10 Na pomoč prihajajo prvi tuji vojaki
10.41 V Ukrajini verjetno ostaja še nekaj slovenskih državljanov
08.00 Mariupol ostaja v ukrajinskih rokah
07.50 Kje je ruski konvoj?
07.35 Eksplozija v Kijevu
07.24 Število ukrajinskih beguncev preseglo milijon
06.55 Ukrajinci potrdili: Rusi zavzeli Herson
23.17 Ukrajina poroča o več kot dva tisoč mrtvih civilistih
21.32 V napadu na ukrajinsko mesto Černigiv več deset mrtvih
V letalskem napadu na ukrajinsko mesto Černigiv je bilo danes ubitih najmanj 33 ljudi, so sporočile ukrajinske oblasti. Še 18 ljudi je ranjenih.
21.01 "V Ukrajini je začasno premirje"
"Po informacijah, ki sem jih dobil, je v Ukrajini začasno premirje," je danes v oddaji Tarča na RTV Slovenija dejal slovenski minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je trenutno v Bruslju. "Premirje naj bi služilo temu, da se vzpostavijo humanitarni koridorji. To pa seveda pomeni, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo večje število beguncev tako v evropskih državah kot v Sloveniji," je še dejal Hojs.
🇸🇮 @aleshojs: Po mojih informacijah je v Ukrajini trenutno začasno premirje, ki služi temu, da bi se vzpostavili humanitarni koridorji. Lahko se pričakuje tudi nov val beguncev. #Tarča pic.twitter.com/IkrNPEpYe0
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 3, 2022
20.58 Ukrajina in Rusija dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev
V Belorusiji se je nocoj po nekaj urah končal drugi krog pogajanj med delegacijama Ukrajine in Rusije. Obe strani sta sporočili, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Drugi krog pogajanj je končan. Na žalost Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak. Ukrajina je namreč na pogajanjih zahtevala tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je pojasnil, da so se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev "za evakuacijo civilistov, dostavo zdravil in hrane na območja, kjer potekajo najbolj siloviti spopadi". Na teh območjih med evakuacijo obstaja tudi možnost začasne prekinitve ognja, je dodal. Sporočil je še, da so se dogovorili za tretji krog pogajanj v bližnji prihodnosti. Po poročanju agencije Reuters verjetno v začetku prihodnjega tedna.
Dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je kasneje potrdil tudi vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski. "Glavno vprašanje, o katerem smo se danes dogovorili, je bilo reševanje ljudi, civilistov, ki so na območju vojaških spopadov," je sporočil.
Zato so se po njegovih besedah dogovorili o formatu režima ohranjanja humanitarnih koridorjev za odhod civilistov in morebitni začasni prekinitvi ognja med evakuacijo. Ocenil je, da so s tem dosegli bistven napredek na pogajanjih, poroča Tass.
Civiliste, ki se bodo znašli v takšni situaciji, Rusija v primeru nadaljevanja vojaških akcij poziva k uporabi teh humanitarnih koridorjev, je dejal.
20.35 Več tisoč ruskih znanstvenikov obsodilo rusko invazijo na Ukrajino
Skoraj 7000 ruskih znanstvenikov, matematikov in akademikov je danes podpisalo odprto pismo, naslovljeno na ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem odločno protestirajo proti njegovi vojni v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Mi, ruski znanstveniki in akademiki, odločno protestiramo proti vojaški invaziji na Ukrajino, ki so jo sprožile ruske oborožene sile," je zapisano v odprtem pismu, objavljenem na novičarski spletni strani trv-science.ru.
V pismu so znanstveniki poudarili, da so humanistične vrednote temelj znanosti in da so bila popolnoma uničena dolgoletna prizadevanja za krepitev ugleda Rusije kot vodilnega matematičnega središča.
Izpostavili so, da je bil zaradi invazije odpovedan mednarodni kongres matematikov, ki naj bi ga Rusija gostila julija. Postati velik znanstveni narod ni mogoče v razmerah, ko so življenja naših najbližjih kolegov, matematikov v Ukrajini, v nevarnosti zaradi ruske vojske, so opozorili.
Rusija se je zaradi invazije znašla v mednarodni izolaciji, brez možnosti poglobljene znanstvene izmenjave ali sodelovanja z znanstveniki v drugih državah. "Prepričani smo, da noben geopolitični interes ne more upravičiti smrti in prelivanja krvi, vojna pa bo privedla le do popolne izgube naše države," so posvarili znanstveniki.
S podpisom odprtega pisma je tako več kot 6900 znanstvenikov, matematikov in akademikov tvegalo denarno ali zaporno kazen, saj so ruske oblasti v zadnjih letih sprejele vrsto ukrepov, s katerimi zatirajo svobodo govora v državi.
Zaradi zahodnih sankcij je bila Rusija v zadnjem tednu odrezana od številnih svetovnih pobud. Ameriška vesoljska agencija Nasa tako raziskuje načine, kako bi Mednarodno vesoljsko postajo, ki je že dolgo dom astronavtov in kozmonavtov, ohranila v orbiti brez ruske pomoči. Evropska vesoljska agencija pa je sporočila, da je zelo malo verjetno, da bodo letos, kot je bilo načrtovano, izvedli skupno izstrelitev evropskega roverja na Mars.
19.10 Putin: Vojaška operacija v Ukrajini poteka v skladu z načrti
"Posebna vojaška operacija poteka strogo v skladu z načrti," je dejal ob začetku zasedanja, ki ga je prenašala televizija. Številni analitiki sicer menijo ravno nasprotno, navaja britanski BBC na spletni strani.
"Smo v vojni z neonacisti," je dejal Putin ter poudaril, da ne bo nikoli opustil prepričanja, da "so Rusi in Ukrajinci en narod", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pristavil je, da bo "uničil to anti-Rusijo, ki jo je ustvaril Zahod".
Ukrajinske sile je obtožil, da so za talce zajele "tisoče tujih državljanov" in da civiliste uporabljajo za živi ščit, ne da bi te trditve podprl z dokazi.
Pozdravil je pogum ruskih vojakov in jih označil za "prave junake". Napovedal je finančno odškodnino za tiste vojake, ki so umrli ali so bili ranjeni v spopadih, pa tudi za tiste, ki jih tja še vedno pošiljajo, poroča AFP.
19.08 Ukrajina: Z Rusijo dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev
V Belorusiji se je po nekaj urah nocoj končal drugi krog pogajanj med delegacijama Ukrajine in Rusije. Ukrajinska stran je sporočila, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Drugi krog pogajanj je končan. Na žalost Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak.
Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije pretekli četrtek po podatkih ZN zbežalo že več kot milijon ljudi.
Ukrajina sicer zahteva tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.
19.06 "Ubili smo že več kot devet tisoč ruskih vojakov"
Ministrstvo za obrambo Ukrajine je spet objavilo seznam žrtev ruske vojske. Kot trdijo Ukrajinci, je življenje izgubilo že več kot devet tisoč ruskih vojakov. Rusi naj bi izgubili tudi že 217 tankov, 31 bojnih helikopterjev in 30 letal. Številk sicer ni mogoče potrditi, Rusi so tako včeraj prvič objavili število žrtev v svoji vojski, kot trdi Kremelj, je življenje do včeraj izgubilo 498 vojakov.
#Russian troop losses pic.twitter.com/ot0m7JqTqe
— NEXTA (@nexta_tv) March 3, 2022
#Russian tanks in the Nikolaev region: pic.twitter.com/1x6SoeP6hX
— NEXTA (@nexta_tv) March 3, 2022
17.35 Glavni ruski vohun: To ni več samo "hladna vojna" med Zahodom in Rusijo
"Zahodni politiki in komentatorji trenutne razmere opisujejo kot novo hladno vojno. Menim, da te primerjave z zgodovino niso primerne," je po poročanju Reutersa dejal šef ruske obveščevalne agencije Sergej Nariškin.
"V 20. stoletju se je Rusija bojevala z Zahodom v oddaljenih državah, zdaj pa je vojna prišla na meje naše domovine. Za nas ta vojna ni hladna, temveč zelo vroča," je poudaril Nariškin.
17.27 Zelenski: Če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da bodo, če pade Ukrajina, na vrsti Estonija, Latvija in Litva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zavzel se je tudi za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
"Če nimate moči, da zaprete zračni prostor, potem mi dajte letala," je še dejal ukrajinski predsednik. Zavzel se je za neposredne pogovore s Putinom. Po mnenju Zelenskega je to edini način, da se ustavi vojna v Ukrajini.
"Ne napadamo Rusije in nimamo je namena napasti. Kaj želite od nas? Pustite našo državo," je Zelenski neposredno pozval ruskega predsednika.
"Sedite za mizo z mano. A ne 30 metrov stran (kot s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom), je še dejal ukrajinski predsednik in se tako navezal na dejstvo, da je Putin v zadnjem obdobju zahodne voditelje sprejemal za zdaj že razvpito ogromno mizo. Na račun ruskega predsednika je Zelenski še dejal, da nihče v sodobnem svetu ni pomislil, da bi se lahko kdo vedel kot zver.
Rusija je pretekli teden napadla Ukrajino. Moskva pri tem zatrjuje, da ne napada civilnih ciljev, čeprav dejanski dokazi dokazujejo nasprotno. Po navedbah Kijeva je doslej umrlo več kot 350 civilistov.
Ukrajinska stran je v sredo poročala, da so ruska letala v Černigivu na severu države zadela šolo. Umrlo je devet ljudi.
15.51 Pogajanja v mestu Konotop
V ukrajinskem mestu Konotop, ki naj bi ga obkolila ruska vojska, so se danes odvila pogajanja, poroča britanski Daily Mail. Rusko vojsko sta zastopala neznana ruska vojaka, na pogajanja v središču mesta z županom sta prišla peš, eden izmed njiju pa je v vsaki roki držal ročno bombo. Ukrajincem je svetoval, naj se predajo. Kaj se trenutno dogaja v mestu, ni znano.
14.35 Župan Mariupola opozarja, da se ruske sile pripravljajo na obleganje mesta
Ruske sile se pripravljajo na obleganje Mariupola, poskušajo prekiniti dobavo elektrike in vode v mesto, ogrevanje in prevoz, je danes sporočil župan mesta na jugu Ukrajine Vadim Bojčenko. Opozoril je, da mestu grozi humanitarna katastrofa.
"Tu poskušajo narediti blokado, kot je bila v Leningradu," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Leningrad, današnji Sankt Peterburg, so nacisti med drugo svetovno vojno več let oblegali, umrlo je več več sto tisoč ljudi.
Strateško pomembno pristaniško mesto s 450 tisoč prebivalci Mariupol zadnjih 24 ur stalno napadajo ruske sile, pojavljajo se prekinitve oskrbe z vodo, prekinjena je dobava elektrike.
"Danes je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Danes so nas samo želeli uničiti," je prek Telegrama že zjutraj sporočil Bojčenko. Po njegovih besedah zaradi neprestanega obstreljevanja ne morejo pomagati niti ranjenim na ulicah in v stanovanjih.
Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi.
Ruska stran trdi, da so njene sile Mariupol že popolnoma obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste dopoldne pozvalo, naj po tako imenovanem zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor sicer vodi proti vzhodu, v smeri območja, ki je pod nadzorom separatistov, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa.
Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale.
Zavzetje Mariupola naj bi Rusi videli kot ključen dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine.
13.10 Na pomoč prispeli prvi tuji vojaki
"Ukrajina že pozdravlja tuje prostovoljce. Prvih 16 tisoč je na poti," je v videonagovoru, objavljenem na Facebooku, povedal Zelenski. Od kod prihajajo, ni navedel.
Ukrajinska vlada je pozvala ljudi po vsem svetu, da se pridružijo boju proti Rusiji.
Pohvalil je tudi zaveznike, ki v Ukrajino pošiljajo orožje.
"Ukrajinci v vseh regijah prejemajo vse potrebno. Koordinacijski štab deluje v celoti," je še dejal.
12.55 ZDA: Nobena ruska banka ne sme imeti dostopa do sistema Swift
Zahodni zavezniki morajo zagotoviti, da nobena ruska banka nima dostopa do bančnega sporočilnega sistema Swift, je dejala zunanja ministrica Združenega kraljestva Liz Truss.
V sredo je bilo sedem ruskih bank odstranjenih iz Društva za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (Swift), ključne storitve sporočanja, ki povezuje finančne ustanove po vsem svetu.
"Degradirati moramo rusko gospodarstvo, ustaviti možnost financiranja Putinovega vojnega stroja," je dodala Trussova.
12.17 Orban: Madžarska ne bo nasprotovala sankcijam EU
Madžarska ne bo dala veta na sankcije Evropske unije proti Rusiji, je danes zagotovil madžarski premier Viktor Orban. Enotnost 27 držav članic je nujna v luči vojne v Ukrajini, ki jo Madžarska glasno obsoja, je dodal.
Orban, ki ga je madžarska opozicija kritizirala zaradi prijateljskih odnosov z Rusijo, je dejal, da so se zaradi vojne odnosi spremenili, vendar je prepričan, da to vseeno ne bi smelo vplivati na energetske dogovore.
Odnosi Madžarske z Rusijo so bili do nedavnega uravnoteženi in pravični, vendar se je to spremenilo, je pojasnil. "Začetek vojne je ustvaril nov položaj tudi za Madžarsko," je priznal. "V teh novih razmerah moramo prilagoditi madžarske cilje in interese," je dodal.
Odnosi Madžarske z Rusijo so bili do nedavnega uravnoteženi in pravični, vendar se je to spremenilo, je pojasnil.
11.23 Češka vlada je razglasila izredne razmere
Češka vlada je v pričakovanju večjega pritoka ukrajinskih beguncev, ki bežijo pred rusko invazijo, od petka razglasila izredne razmere.
"Ukrep izvajamo izključno iz tehničnih razlogov, da lahko obvladamo pritok beguncev," je v sredo na novinarski konferenci dejal češki premier Petr Fiala. "To nikakor ne bo vplivalo na češke državljane," je dodal.
Izredno stanje naj bi trajalo 30 dni, po potrebi pa bi ga lahko vlada podaljšala.
11.06 Harkov: v 24 urah umrlo 34 civilistov
V ruskih napadih v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov je v 24 urah do četrtka zjutraj umrlo 34 civilistov, ranjenih je bilo 285 ljudi, poročajo reševalne službe.
Zaradi strelskih napadov je zagorelo več deset stanovanjskih hiš.
10.41 V Ukrajini verjetno ostaja še nekaj slovenskih državljanov
V Ukrajini verjetno ostaja še okoli pet ali celo manj slovenskih državljanov, je menil vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter. Domneva, da gre za Slovence, ki morda ne morejo potovati zaradi obstreljevanja oziroma drugih razlogov ali pa so se odločili, da bodo ostali v Ukrajini.
Šter je dodal, da je v Ukrajino v zadnjih dneh verjetno tudi odšlo še nekaj slovenskih državljanov, med drugim novinarji.
Še vedno se najdejo tudi osebe, ki prosijo za pomoč konzularno službo, vendar je ta zelo omejena. Tako lahko večinoma ponudijo le informacije o poteh do meje, je pojasnil.
Medtem ko v Kijevu ni več slovenskih diplomatov, konzularno poslovanje veleposlaništva pa je ustavljeno, ostajata tam aktivna dežurna telefonska številka in elektronski naslov. Sicer pa lahko slovenski državljani najaktualnejše informacije dobijo pri konzularni službi v Ljubljani, je dodal.
10.36 Španija bo Ukrajini poslala orožje
Iz Španije bodo v petek v Ukrajino poslali 1.370 izstrelkov protitankovskih granat kot del svoje prve pošiljke ofenzivnega orožja za pomoč proti ruski invaziji.
Pošiljka bo vključevala tudi lahke mitraljeze ter 700 tisoč nabojev za puške in mitraljeze, je povedala španska obrambna ministrica Margarita Robles.
Orožje bodo z letali prepeljali blizu meje s Poljsko, kjer ga bodo prevzeli ukrajinski uradniki.
10.30 Lavrov potrdil pogovor med Rusijo in Ukrajino
Vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski je sporočil, da začetek pogovorov pričakuje okoli 15. ure po lokalnem oziroma 13. ure po srednjeevropskem času.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na današnji novinarski konferenci dejal, da je njihov cilj rešiti se nacistov v Ukrajini. "Prepričan sem, da se bodo naši zahodni partnerji umirili in da bomo po skupnem pogovoru našli rešitev."
Vsi vemo, da je lahko tretja svetovna vojna le jedrska vojna. A to vprašanje zdaj odpirajo zahodni, ne ruski politiki, je v pogovoru za domače in tuje medije danes poudaril Lavrov ter Zahodu očital ustvarjanje panike in obsedenost z nevarnostjo jedrske vojne, ki naj bi jo začela Rusija.
A kot je danes pojasnil Lavrov, ima Rusija vojaško doktrino, ki natančno določa parametre in pogoje za uporabo jedrskega orožja. "Eskalacije zaradi deeskalacije" ne bo, je zatrdil. Je pa res, da je jedrska vojna zdaj postala del diskurza, a za to je po njegovem prepričanju kriv izključno Zahod s svojim ustvarjanjem "histerije".
Na konferenci je Ameriko primerjal z nacističnim diktatorjem Adolfom Hitlerjem. "Amerika Nemcem narekuje, kaj je dobro za evropsko energetsko varnost. Trdijo, da ne potrebujejo plinovoda Severni tok 2 in da bo Amerika zagotovila energetsko varnost," je dejal Lavrov.
9.52 Ugasnil radio Eho Moskve, ki je kritičen do Kremlja
Priljubljeni, do Kremlja kritični radio Eho Moskve bo prenehal delovati. Odgovorni urednik Aleksej Venediktov je danes povedal, da je upravni odbor radia odločil, da prenehajo oddajati in zaprejo spletno stran.
Radio Eho Moskve je kritično poročal o ruski invaziji na Ukrajino, za številne Ruse, ki zavračajo propagando državnih medijev, pa je bil eden od glavnih virov informacij o dogajanju.
Že v torek je ruski medijski regulator Roskomnadzor na zahtevo državnega tožilstva omejil dostop do spletne strani radia, češ da širi lažne informacije. Enakih obtožb sta bila deležna neodvisna televizija Dožd ter časnik Nova Gazeta lanskega Nobelovega nagrajenca za mir Dmitrija Muratova.
Glavni urednik Dožda Tihon Dziadko je že v sredo sporočil, da je z nekaj sodelavci pobegnil iz Rusije, češ da je v nevarnosti.
Muratov, ki je bil leta 1993 med soustanovitelji Nove Gazete, od leta 1995 pa je njen odgovorni urednik, je prejšnji teden po začetku ruskega napada na Ukrajino ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da je v srcu Evrope začel tretjo svetovno vojno.
Ruska vlada sicer namerava ukrepe proti svobodi medijev še zaostriti. Duma naj bi že v prihodnjih dneh sprejela zakon, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami.
Že pretekli konec tedna je Roskomnadzor medijem prepovedal uporabo besed, kot sta vojna in invazija, prav tako jim je prepovedal objavo informacij o civilnih žrtvah ter ubitih in ranjenih vojakih, ki jih ne potrdijo uradni državni viri.
9.50 Twitter blokiral RT in Sputnik
Družbeno omrežje Twitter je v skladu s sankcijami Evropske unije blokiralo profile ruskih državnih medijev RT in Sputnik. Platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify je medtem napovedala zaprtje pisarne v Moskvi, Netflix pa je začasno ustavil vse prihodnje projekte v Rusiji.
9.33 Ukrajinske sile sestrelile rusko letalo
Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske general Valerij Zalužni je povedal, da so ukrajinske sile sestrelile rusko letalo SU-30 nad Irpinom pri Kijevu.
Ruske sile so včeraj zadele televizijski stolp, danes pa radiotelevizijski center v Kijevu.
8.50 Granata je v Černivu zadela skladišče nafte
Granata je v Černivu zadela skladišče nafte, zagorel je rezervoar z dizelskim gorivom s skupno prostornino 3.000 kubičnih litrov, poroča ukrajinska služba za nujne primere. Za zdaj ni podatkov o smrtnih žrtvah.
Чернігівська область↘️
— DSNS.GOV.UA (@SESU_UA) March 3, 2022
3 березня близько 08:10 у м. Чернігові під час обстрілу сталося попадання снаряду в нафтобазу, внаслідок чого сталося загорання резервуарної групи загальною ємністю 3 тис. м куб. дизпального.
Інформація щодо жертв та постраждалих уточнюється. #stoprussia pic.twitter.com/44N4O0tmzw
8.40 Nemčija v Ukrajino pošilja protiletalske rakete
Nemčija je Ukrajini poslala 2.700 protiletalskih raket. Gre za rakete arrow sovjetske izdelave iz zalog oboroženih sil nekdanje Vzhodne Nemčije.
V zadnjih dneh je vlada kanclerja Olafa Scholza spremenila svojo večletno izvozno politiko in med rusko invazijo dovolila neposredne dobave orožja Ukrajini.
Nemško ministrstvo za obrambo zadnje dni preverja, kakšno orožje bi lahko dobavili ukrajinskim oboroženim silam sredi spopada z Rusijo.
V soboto je sicer nemška vlada odobrila hitro dostavo tisoč kosov protitankovskega orožja in 500 raket zemlja-zrak tipa stinger.
8.00 Mariupol ostaja v ukrajinskih rokah
Ukrajinska vojska trdi, da ruske sile ostajajo "neuspešne" na območju Mariupola. Mariupol, ki je doživel intenzivno obstreljevanje, bi bil za Ruse nagrada, saj bi združil njihove sile na jugu in vzhodu.
Župan mesta je v videonagovoru dejal: "Ranjenih ne moremo niti odpeljati z ulic, iz stanovanj, saj obstreljevanje ne preneha."
Po županovih besedah je bila v napadih močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci naj bi ostali brez razsvetljave, vode in gretja.
Tamkajšnje lokalne oblasti pravijo, da Rusi ustavljajo dobavo električne energije, vode in toplote ter uničujejo mostove in železniške povezave.
"Tiskovni predstavnik proruskih upornikov je danes sporočil, da bodo sprožili "ciljne napade" na mesto, če se tamkajšnje ukrajinske sile ne predajo. Ruska vojska je medtem objavila ta posnetek:
Ruske sile so sicer po zadnjih podatkih napad nadaljevale na območja blizu prestolnice Kijev - Višgorod, Fastiv in Obuhiv, pa tudi v mesto Balaklija v bližini Hrakova.
V kraju Borodjanka kakih 50 kilometrov severozahodno od Kijeva, v bližini letališča, naj bi Rusi po lastnih navedbah "miroljubnemu prebivalstvu" omogočili, da - preden sprožijo obsežen napad za zavzetje kraja - po "humanitarnem koridorju" odidejo na varno.
V črnomorski regiji so opazili ruske padalce skupaj z raketnimi čolni, ki so se usmerili proti južnemu pristaniškemu mestu Odesa.
V kraju Isjum naj bi bilo po navedbah lokalnih oblasti v nočnem obstreljevanju ubitih najmanj osem ljudi, med njimi dva otroka. Ruske rakete naj bi tam zadele večstanovanjsko hišo.
Središče napetih prizorov je bilo tudi na severovzhodu Ukrajine v mestu Konotop.
7.50 Kje je ruski konvoj?
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je dejal, da ruski konvoj v zadnjih od 24 do 36 urah ni dosegel pomembnega napredka proti Kijevu. Eden od razlogov, kot pravi Kirby, so logistične težave.
Na stotine ruskih oklepnih vozil, ki se odpravljajo proti Kijevu, trenutno miruje, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Nekatera poročila tudi kažejo, da vojakom zmanjkuje goriva in hrane. Kot pravijo voditelji v regijah, ki so jih zasedle ruske sile, so vojaki oropali supermarkete, hrani, ki jo je zagotovila vojska, pa je potekel rok trajanja.
7.35 Eksplozija v Kijevu
Eksplozija je odjeknila tudi v bližini osrednje železniške postaje v Kijevu. Križarsko raketo je sestrelila ukrajinska zračna obramba, je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Heraščenko. Del raketnih razbitin je zadel ogrevalno cev, kar je povzročilo eksplozijo. Žrtve in škoda bi bile grozljive, če jim ruske rakete ne bi uspelo sestreliti in bi zadela središče ukrajinske prestolnice.
7.24 Število ukrajinskih beguncev preseglo milijon
Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev.
"V samo sedmih dneh smo bili priča eksodusu enega milijona beguncev iz Ukrajine v sosednje države," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Grandi in dodal, da "je za še veliko več milijonov v Ukrajini čas, da orožje potihne, da bo mogoče dostaviti življenjsko nujno humanitarno pomoč".
Že do srede se je na Poljsko zateklo okoli pol milijona Ukrajincev, več kot 120 tisoč jih je bilo v Romuniji, kamor se zdaj, kot je povedal, odpravlja Grandi. Podobno je v Moldaviji in več drugih državah, vse bolj tudi v tistih, ki sicer ne mejijo na Ukrajino, kot sta Nemčija in Češka. V teh jih je že okoli 20 tisoč in v sredo so tam v pričakovanju velikega begunskega vala razglasili izredne razmere.
Združeni narodi sicer pričakujejo, da bi lahko iz Ukrajine pred nasiljem zbežalo štiri milijone ljudi, morda pa še več.
6.55 Ukrajinci potrdili: Rusi zavzeli Herson
Herson je prvo večje mesto, ki so ga od začetka invazije pred tednom dni zavzeli Rusi. Ti obenem nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta. Iz Kijeva poročajo o več močnih eksplozijah.
Russian troops entered the Ukrainian city of Kherson, forcing their way into the council building, the mayor said, after a day of conflicting claims over whether Moscow had made the first major gain of a city in its eight-day-long invasion https://t.co/c9vDXGXPm2 pic.twitter.com/g0N7C2IxlP
— Reuters (@Reuters) March 3, 2022
Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile.
S tem naj bi med drugim omogočili, da bo "še naprej plapolala ukrajinska zastava". "Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se spoprijeti s posledicami invazije," je zapisal na Facebooku.
Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče. Ruska vojska je zavzetje pristaniškega Hersona, mesta s približno 290 tisoč prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, naznanila že v sredo zjutraj.
Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.
0.52 V obstreljevanju Harkova ubita tudi sodelavka Ovseja
V ruskem obstreljevanju ukrajinskega mesta Harkov je v torek umrla tudi ukrajinska sodelavka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so v sredo sporočili iz Ovseja.
Ukrajinka Marina Fenina, ki je bila članica Ovsejeve opazovalne misije v Ukrajini, je bila ubita, medtem ko je poskušala priskrbeti zaloge za svojo družino.
Predsedujoči Ovseju, poljski zunanji minister Zbigniew Rau, in generalna sekretarka organizacije Helga Schmid sta izrazila sožalje družini pokojne in tudi članom opazovalne misije Ovseja. Fenino sta označila za cenjeno članico misije.
0.30 Notranji ministri o zaščiti ukrajinskih beguncev
Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju odločali o tem, ali naj Unija za pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo sploh prvič uporabi zakonodajo, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Pravica do začasne zaščite vključuje dovoljenje za bivanje ter dostop do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Gre za direktivo o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejeto v odzivu na takratno množico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Unija te možnosti ni uporabila še nikoli. Začasna zaščita lahko velja do tri leta.
Če bodo ministri danes sprejeli politično, načelno odločitev o uporabi te možnosti, bodo nato stekli tehnični postopki za sprožitev direktive. Začasna zaščita začne veljati takoj, ko je odločitev uradno in dokončno sprejeta.
Vse druge teme bodo v senci vojne v Ukrajini. Danes je sicer predvidena vzpostavitev schengenskega sveta za okrepitev političnega vidika upravljanja tega območja po vzoru evroskupine - da torej notranji ministri upravljajo schengen, kot finančni ministri upravljajo območje evra.
Ministri, med njimi slovenski minister Aleš Hojs, bodo pregledali tudi, kako potekajo prizadevanja francoskega predsedstva Sveta EU za postopno sprejemanje migracijskega svežnja, ki je zaradi spornih obveznih migracijskih kvot v zastoju že od migracijske krize leta 2015.
Francija se zdaj ob podpori Nemčije zavzema za opustitev spornega koncepta obveznih migracijskih kvot, pri čemer poudarja, da solidarnost mora biti obvezna, a da naj imajo članice možnost izbire med sprejemom migrantov in znatno finančno pomočjo.
0.30 Predvideni so nadaljnji pogovori med obema stranema
Teden dni po začetku ruske invazije na Ukrajino naj bi se v Belorusiji začel drugi krog pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci. Na mizi naj bi bila tudi prekinitev ognja v Ukrajini. Svet ZN za človekove pravice bo medtem opravil nujno razpravo o ruski invaziji.
V bližini poljsko-beloruske meje v beloruski regiji Brest naj bi danes pogajalski ekipi Ukrajine in Rusije nadaljevali pogovore, ki sta jih začeli v ponedeljek. Rusija je po prvem krogu pogovorov, ki preboja ni prinesel, ofenzivo v Ukrajini še okrepila in napovedala, da jo bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi njeni cilji.
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je v sredo napovedal, da bodo govorili tudi o prekinitvi ognja in potrebi po humanitarnem koridorju, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki sicer ne sodeluje na pogovorih, je dejal, da Kijev ne bo poslušal ruskih "ultimatov".
Teden dni po začetku vojne se bodo nadaljevali tudi mednarodni napori za rešitev krize. Svet Združenih narodov za človekove pravice se bo danes sestal na nujni razpravi o ruski invaziji v Ukrajino.
Obravnaval bo tudi resolucijo, ki jo je pripravil Kijev. V osnutku resolucije pozivajo k preiskavi vseh domnevnih kršitev v konfliktu v Ukrajini, ki traja že od leta 2014.
Ukrajinsko-ruski spor je bil sicer že tema večine nagovorov zunanjih ministrov, ki so potekali ta teden na zasedanju sveta za človekove pravice. Med govorniki sta bila tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken in vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, čigar nagovor so številni diplomati bojkotirali.
23.17 Ukrajina poroča o več kot dva tisoč mrtvih civilistih
Med mrtvimi je tudi deset reševalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V luči trajajočih spopadov so ukrajinske oblasti posvarile, da vsaka ura terja življenja otrok, žensk in braniteljev.
Združeni narodi so pozneje sporočili, da je v Ukrajini od začetka ruske invazije do torka opolnoči umrlo 227 civilistov, še 525 pa jih je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je tudi 13 otrok.
Pojasnili so, da je večina žrtev umrla med uporabo eksplozivnega orožja z velikim vplivom, vključno z obstreljevanjem težkega topništva in raketnimi sistemi, ter v letalskih napadih.
Visoki komisariat ZN za človekove pravice je sporočil, da so številke v resnici verjetno veliko višje.
Čeprav je število podcenjeno, pa je že višje od števila žrtev med civilisti, ki so jih ZN zabeležili na konfliktnem območju na vzhodu Ukrajine med letoma 2012 in 2018.
Rusija je pretekli četrtek napadla Ukrajino, od takrat so po navedbah ukrajinskih reševalcev pogasili več kot 400 požarov, ki so izbruhnili kot posledica ruskega obstreljevanja. Na varno so prepeljali 500 ljudi, so še zapisali na Facebooku.
173