SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Od mejnih incidentov do radioaktivnih odpadkov

1

termometer

Piranski zaliv, varčevalci Ljubljanske banke, Joško Joras, Jedrska elektrarna Krško, Trdinov vrh, Hotiza. To so glavne točke, ki so po osamosvojitvi obremenjevale slovensko-hrvaške odnose.

Slovenija in Hrvaška sta državnost razglasili na isti dan – 25. junija 1991. Hrvaška je bila tudi prva država, ki je priznala Slovenijo. Toda že takrat so se pojavila prva nesoglasja in razpoke v slovensko-hrvaških odnosih. Državi je delilo vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke. Težave so nastale z razpadom Jugoslavije, ko se je pojavilo vprašanje, kaj storiti z deviznimi vlogami varčevalcev (vse devize, ki so jih varčevalci dajali v komercialne banke, je v Jugoslaviji dejansko hranila Narodna banka Jugoslavije).

Slovenija se je z osamosvojitvijo odločila za teritorialno načelo – prevzela je jamstvo za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vloženih v bankah na ozemlju Slovenije. Slovensko stališče je bilo tudi, da je treba vprašanje varčevalcev slovenskih bank v drugih državah nekdanje Jugoslavije rešiti v okviru nasledstvenih pogajanj, čemur pa je Hrvaška dolga leta ostro nasprotovala. Hrvaška prepreči delovanje LB-ja na svojem ozemlju Za Hrvaško je bila sporna tudi ustanovitev Nove Ljubljanske banke (NLB) leta 1994. NLB je namreč prevzel vsa sredstva in poslovanje LB-ja na ozemlju Slovenije, dolgovi in obveznosti do varčevalcev v drugih državah nekdanje Jugoslavije pa so ostali v starem LB-ju. Hrvaška je preprečila delovanje LB-ja na svojem ozemlju.

Nekaterim hrvaškim varčevalcem je sicer uspelo pridobiti izplačane svoje vloge zaradi prodaje nepremičnin LB-ja na Hrvaškem. Številni hrvaški devizni varčevalci pa so se odločili za tožbe proti LB-ju v tretjih državah in pred evropskim sodiščem za človekove pravice.

Memorandum o varčevalcih LB-ja Slovenija in Hrvaška sta letos podpisali memorandum o varčevalcih LB-ja, po katerem bodo to vprašanje reševali v okviru nasledstva in ne na sodiščih. Državi sta se dogovorili, da bodo do rešitve vprašanja varčevalcev mirovali vsi sodni postopki, ki so bili proti LB-ju in NLB-ju sproženi pred hrvaškimi sodišči.

Hrvaška stran se tega ne drži, saj se postopki na hrvaških sodiščih nadaljujejo. Njena vlada trdi, da je zavezo iz memoranduma izpolnila, ko je dala navodila bankam, naj ustavijo sodne postopke. Še vedno pa ni umaknila pooblastil Zagrebački banki in Privredni banki Zagreb za tožbe za prenesene devizne vloge.

Sporna mejna vprašanja med državama Še bolj kot vprašanje varčevalcev LB-ja je bilo po osamosvojitvi pereče mejno vprašanje med obema državama. Tako sta bila sporna meja v Piranskem zalivu in prost dostop Slovenije do odprtega morja. Zahteva Slovenije je bila, da nadzoruje celoten zaliv in ima dostop do odprtega morja – Hrvaška je temu nasprotovala.

Dogajali so se incidenti, te so večinoma povzročili hrvaški ribiči, ki so ribarili v območju, ki ga je nadzirala slovenska policija. Najprej se je zdelo, da se bodo zapleti rešili s sporazumom Drnovšek-Račan iz leta 2001, vendar ga hrvaški sabor ni sprejel, ker naj bi bil preveč v korist Sloveniji.

Avgusta 2007 sta Slovenija in Hrvaška sklenili t. i. blejski dogovor, da se bo spor reševal po sodni poti, septembra 2009 pa je bil – tudi zaradi pritiskov tujine – sklenjen arbitražni sporazum, ki mu je v Sloveniji nasprotovala takratna opozicija.

Arbitražni sporazum Nasprotniki sporazuma, ki so pod vprašaj postavljali tudi hrvaško včlanjevanje v EU, so skušali ratifikacijo sporazuma preprečiti z referendumom, vendar jim ni uspelo – 6. junija 2010 so zmagali zagovorniki sporazuma. Po sporazumu mora arbitražno sodišče določiti potek morske in kopenske meje.

Na kopnem je bilo največ napetosti zaradi vprašanja, komu pripadajo nekateri zaselki na levem bregu Dragonje. Zlasti si je za slovensko suverenost na tem območju prizadeval Joško Joras, zaradi česar se je zapletalo s hrvaškimi policisti, ki so burili duhove na obeh straneh.

Hrvati zaprejo Jorasa, policijski specialci na Hotizi Hrvati so Jorasa avgusta 2002 celo zaprli. Joras, ki je bil v tem času tudi piranski mestni svetnik, je v zaporu začel gladovno stavkati – po 16 dneh so ga izpustili na prostost.

Vroče je bilo tudi na levem bregu Mure pri Hotizi leta 2006, ko so si nasproti stali slovenski in hrvaški policisti. Hrvatje so namreč začeli graditi cesto do slovenskega zaselka Mirišče, kar je preprečila slovenska policija. Sporen je tudi Trdinov vrh na Gorjancih, ki si ga lastita obe strani.

Težave z jedrsko elektrarno Zdaj že skoraj pozabljeni pa so zapleti glede Jedrske elektrarne Krško (JEK), ki sta jo v Jugoslaviji zgradili obe takratni republiki. Za slovensko stran je bilo sporno, da Hrvaška ni želela sprejeti polovice radioaktivnih odpadkov, ampak so v celoti ostali slovenska skrb.

Hrvaška tudi ni poravnavala svojih denarnih obveznostih do JEK-a, zato Slovenija nekaj časa Hrvaški ni dobavljala energije iz JEK-a. Državi sta dogovor sklenili leta 2001.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin