Petek, 5. 7. 2013, 14.34
8 let, 6 mesecev
Od mejnih incidentov do radioaktivnih odpadkov
Slovenija in Hrvaška sta državnost razglasili na isti dan – 25. junija 1991. Hrvaška je bila tudi prva država, ki je priznala Slovenijo. Toda že takrat so se pojavila prva nesoglasja in razpoke v slovensko-hrvaških odnosih. Državi je delilo vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke. Težave so nastale z razpadom Jugoslavije, ko se je pojavilo vprašanje, kaj storiti z deviznimi vlogami varčevalcev (vse devize, ki so jih varčevalci dajali v komercialne banke, je v Jugoslaviji dejansko hranila Narodna banka Jugoslavije).
Slovenija se je z osamosvojitvijo odločila za teritorialno načelo – prevzela je jamstvo za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vloženih v bankah na ozemlju Slovenije. Slovensko stališče je bilo tudi, da je treba vprašanje varčevalcev slovenskih bank v drugih državah nekdanje Jugoslavije rešiti v okviru nasledstvenih pogajanj, čemur pa je Hrvaška dolga leta ostro nasprotovala.
Nekaterim hrvaškim varčevalcem je sicer uspelo pridobiti izplačane svoje vloge zaradi prodaje nepremičnin LB-ja na Hrvaškem. Številni hrvaški devizni varčevalci pa so se odločili za tožbe proti LB-ju v tretjih državah in pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Hrvaška stran se tega ne drži, saj se postopki na hrvaških sodiščih nadaljujejo. Njena vlada trdi, da je zavezo iz memoranduma izpolnila, ko je dala navodila bankam, naj ustavijo sodne postopke. Še vedno pa ni umaknila pooblastil Zagrebački banki in Privredni banki Zagreb za tožbe za prenesene devizne vloge.
Dogajali so se incidenti, te so večinoma povzročili hrvaški ribiči, ki so ribarili v območju, ki ga je nadzirala slovenska policija. Najprej se je zdelo, da se bodo zapleti rešili s sporazumom Drnovšek-Račan iz leta 2001, vendar ga hrvaški sabor ni sprejel, ker naj bi bil preveč v korist Sloveniji.
Avgusta 2007 sta Slovenija in Hrvaška sklenili t. i. blejski dogovor, da se bo spor reševal po sodni poti, septembra 2009 pa je bil – tudi zaradi pritiskov tujine – sklenjen arbitražni sporazum, ki mu je v Sloveniji nasprotovala takratna opozicija.
Na kopnem je bilo največ napetosti zaradi vprašanja, komu pripadajo nekateri zaselki na levem bregu Dragonje. Zlasti si je za slovensko suverenost na tem območju prizadeval Joško Joras, zaradi česar se je zapletalo s hrvaškimi policisti, ki so burili duhove na obeh straneh.
Vroče je bilo tudi na levem bregu Mure pri Hotizi leta 2006, ko so si nasproti stali slovenski in hrvaški policisti. Hrvatje so namreč začeli graditi cesto do slovenskega zaselka Mirišče, kar je preprečila slovenska policija. Sporen je tudi Trdinov vrh na Gorjancih, ki si ga lastita obe strani.
Hrvaška tudi ni poravnavala svojih denarnih obveznostih do JEK-a, zato Slovenija nekaj časa Hrvaški ni dobavljala energije iz JEK-a. Državi sta dogovor sklenili leta 2001.