Torek, 1. 8. 2017, 19.09
7 let, 1 mesec
Od Grčije smo dobili 35 milijonov obresti na obveznice - a smo ji polovico vrnili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,03
1
Poleg 21 milijonov evrov, ki nam jih je Grčija nakazala kot obresti za slabe četrt milijarde evrov posojila kot pomoči v času dolžniške krize, nam je balkanska država do danes nakazala tudi 35 milijonov evrov. Gre za obresti na grške obveznice, ki jih je odkupila Evropska centralna banka s poroštvom Slovenije.
Slovenija je poleg 243 milijonov evrov bilateralnih posojil Grčiji dala za okrog milijardo evrov poroštev v programu ECB za odkup grških obveznic, smo pisali v članku Nam bo Grčija lahko vrnila slabe četrt milijarde posojila?, kjer smo med drugim analizirali, kakšne so možnosti, da nazaj dobimo tudi glavnico posojila, in ali lahko Grčija zaprosi za nov program pomoči. Trenutni se namreč izteče avgusta prihodnje leto.
Neto zaslužili 37 milijonov evrov
Leta 2015 je prihod evroskeptične Sirize Aleksisa Ciprasa na oblast povzročil tudi prekinitev vračanja obresti na grške obveznice.
Z Banke Slovenije (BS) so nam sporočili, da je Slovenija za obveznice, pri katerih je izpostavljena v višini milijarde evrov, do danes prejela 35 milijonov evrov obresti. Skupni prihodek Slovenije s posojili Grčiji je tako ob upoštevanju še 21 milijonov evrov obresti od bilateralnih posojil 56 milijonov evrov.
A leta 2012 so se posojilodajalci (torej Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) z Grčijo dogovorili za vračanje dobičkov oziroma natečenih obresti na obveznice. Kot je lani na vprašanje evropskega poslanca iz Grčije Nikolaosa Chountisa odgovoril evropski komisar Pierre Moscovici, je bilo vračanje plod neformalnega dogovora. "Novembra 2012 se je evroskupina neformalno dogovorila za vračanje dobičkov nacionalnih centralnih bank iz naslova grških obveznic Grčiji, a pod pogojem, da ta sledi reformnemu programu in izvaja določene varčevalne ukrepe. Tako so leta 2013 centralne banke Grčiji vrnile dve milijardi evrov," je pojasnil komisar.
Na BS pravijo, da so v proračun vrnili natečene obresti za leti 2012 in 2013 - skupaj so znašale 19 milijonov evrov -, država pa jih je nakazala grški centralni banki. Tako neto slovenski "zaslužek" s financiranjem grške krize znaša 37 milijonov evrov. Gre za:
- 21 milijonov evrov obresti od bilateralnih posojil, ki jih je Slovenija dala Grčiji, in
- 16 milijonov evrov obresti na izdane obveznice, za katere je Slovenija dala poroštvo.
Bomo tudi v prihodnje vračali obresti?
Tudi Slovenija je privolila v to, da bo - v primeru uspešne izvedbe ukrepov iz tretjega programa pomoči - od prihodnjega leta dalje Grčiji ponovno vračala dobičke od obveznic.
Evropske države so leta 2015, ko bi morale Grčiji vrniti obresti za leto 2014, ta dogovor prekinile. Kot je poroča portal Euractiv, je bil razlog zmaga evroskeptične Sirize in Aleksisa Ciprasa na volitvah, kar je za približno leto dni ohladilo odnos Evrope do Grčije.
Moscovici je na vprašanje Chountisa, sicer prav pripadnika Sirize, odgovoril, da so po letu 2014 centralne banke dobičke nehale vračati, ker ni bilo več uspešnih pregledov izvajanja reformnega programa do sredine leta 2015, ko se je s končanjem drugega programa pomoči Grčiji iztekel tudi dogovor o vračanju obresti.
"Po tem se članice niso več zavezale k vračanju," je dejal. Dodal je, da so se posojilodajalci lani dogovorili, da bo vračanje dobičkov ponovno uvedeno po koncu tretjega programa pomoči, ki se izteče avgusta prihodnje leto. Pogoj je, da Grčija uspešno izvede ukrepe, predvidene v programu pomoči. Če bo pogoj izpolnjen, bodo centralne banke evropskih držav obresti spet vračale od prihodnjega leta.
Kot pravijo na ministrstvu za finance, je evroskupina pripravljenost za implementacijo ukrepa izrazila tudi v izjavi iz 15. junija letos, ob koncu drugega pregleda tretjega programa pomoči.
1