Nam bo Grčija lahko vrnila slabe četrt milijarde posojila?

Slovenija je Grkom na vrhuncu dolžniške krize posodila 243 milijonov evrov. Do zdaj so nam plačali 21 milijonov evrov obresti, medtem ko naj bi slabe četrt milijarde glavnice Grki začeli odplačevati leta 2020. Koliko možnosti je, da ta denar dobimo nazaj? In ali obstaja tveganje, da Grčija znova zaprosi za pomoč?

Dolžniška kriza, ki je Grčiji ob izdatni pomoči evropskih držav prinesla tudi zategovanje pasu, je povečala evroskepticizem v državi.
Dolžniška kriza, ki je Grčiji ob izdatni pomoči evropskih držav prinesla tudi zategovanje pasu, je povečala evroskepticizem v državi. Foto: Thinkstock

Ko je Grčija ta teden uspešno izdala obveznice in se s tem po treh letih vrnila na finančne trge, je premier Aleksis Cipras dejal, da je to "znaten korak h koncu te neprijetne avanture reševanja", s čimer je imel seveda v mislih globoko finančno krizo, ki že slabo desetletje pesti balkansko državo.

A ob dejstvu, da so makroekonomski kazalniki še vedno skrb zbujajoči, grška gospodarska rast pa prepočasna, nihče ne verjame, da je tega klavrnega poglavja grške zgodovine res konec. Podoben optimizem je leta 2014, ko je Grčija izdala obveznice po štiriletni blokadi dostopa do finančnih trgov, vel iz takratnega finančnega ministra Yannisa Stournarasa. Ta je izdajo označil za "katalizator" oziroma pospeševalec grškega izhoda iz finančnih težav. A kmalu po tem sta sledila nova prošnja za pomoč in zaostrovanje varčevalnih ukrepov.


Preberite še:

Kako je slovenski minister metal Grčijo iz območja evra


Sloveniji 21 milijonov evrov obresti od posojil

Članice Evropske unije (EU) so na vrhuncu grške krize leta 2010 balkanski državi pomagale s posojili ter z odkupom obveznic, ki ga je izvedla Evropska centralna banka (ECB). Slovenija je danes v odnosu do Grčije izpostavljena v vrednosti 1,3 milijarde evrov, saj je Grčiji:

Grčija naj bi letos dosegla skromno 1,5-odstotno rast BDP, še vedno pa je brezposelna več kot petina aktivne delovne sile. Grčija naj bi letos dosegla skromno 1,5-odstotno rast BDP, še vedno pa je brezposelna več kot petina aktivne delovne sile. Foto: Reuters - med letoma 2010 in 2012 dala 263,7 milijona evrov posojila. Grčija zanj prvih deset plačuje le obresti. Prvi obrok glavnice bo zapadel 15. junija 2020, posojilo pa bo balkanska država odplačevala do leta 2041, so nam povedali na finančnem ministrstvu. Obresti plačuje Grčija četrtletno, obrestna mera pa znaša trimesečni euribor s pribitkom v višini 0,5 odstotka.

Do 30. junija letos je Slovenija iz naslova obresti za posojilo Grčiji, ki jh prejema vsake tri mesece, prejela skupaj 21,1 milijona evra. Prilivi od obresti se stekajo v integralni proračun, kar pomeni, da se porabljajo za namene izvajanja proračuna, ki ga vsako leto odobri vlada;

- po letu 2012 dala za okrog milijardo evrov poroštev v okviru sklada za evropsko finančno stabilnost (European Financial Stability Facility oziroma s kratico EFSF) oziroma Evropskega reševalnega sklada (ESM), ki je leta 2012 dal pomoč Grčiji (ter pozneje tudi Cipru, Portugalski in Irski). Podatek o tem, koliko smo prejeli od obresti za izdane obveznice oziroma poroštva, so nam na Banki Slovenije zaradi dopustov obljubili v ponedeljek. Obstaja tudi možnost, da se deleži poroštva v posameznih izdajah EFSF povečajo na 120 odstotkov in 165 odstotkov, s čimer bi se izpostavljenost Slovenije povečala na 1,6 milijarde evrov. A ta znesek bi Slovenija morala plačati "le" v primeru, da bi Grčija bankrotirala.

 

Bo šlo brez odpisov?

Medtem ko smo do danes s posojilom zaslužili, pa ostaja na mestu vprašanje, ali bo Grčija sposobna poplačati glavnico, ki jo moral začeti vračati čez tri leta. "Danes znaša grški javni dolg približno 180 odstotkov BDP, na tekočem delu plačilne bilance vztraja primanjkljaj, v grškem bančnem sistemu je kar 45 odstotkov posojil slabih, gospodarska aktivnost pa se le počasi stabilizira," pravi analitik NLB skladov Matej Mazi, ki zaradi vsega naštetega dvomi, da bomo denar dobili nazaj v predvidenih rokih, kot pravi, pa je mogoče tudi, da ga ne bomo dobili.

Na ministrstvu za finance ne želijo špekulirati o tem, ali obstaja tveganje, da denarja ne dobimo. "Grčija tekoče poravnava obveznosti do Slovenije, drugih podrobnosti oziroma morebitnih scenarijev pa ne moremo komentirati," pravijo. Ciprasova vlada je že večkrat pozvala k odpisu dolga, da bi lahko vnovič vzpostavila zaupanje finančnih trgov. Po osmih letih varčevalnih ukrepov se ekonomska rast namreč nikakor ne vrne. A Nemčija Angele Merkel za zdaj ne popusti. Ciprasova vlada je že večkrat pozvala k odpisu dolga, da bi lahko vnovič vzpostavila zaupanje finančnih trgov. Po osmih letih varčevalnih ukrepov se ekonomska rast namreč nikakor ne vrne. A Nemčija Angele Merkel za zdaj ne popusti. Foto: Reuters

Nemčiji dobra milijarda obresti

Precej več kot Slovenija je seveda zaslužila Nemčija, največja posojilodajalka, znana po svojih neomajnih stališčih glede politike varčevanja in rezov v Grčiji. Nasprotniki varčevanja so ji večkrat očitali, da s financiranjem pomoči Grčiji dobro služi.

Pred kratkim je časopis Süddeutsche zeitung razkril, da je do zdaj Nemčija zaslužila 1,34 milijarde evrov. Od tega 393 milijonov evrov od obresti na 15,2-milijardno posojilo Nemške razvojne banke (KfW) Grčiji iz leta 2010, še 952 milijonov evrov pa od obresti na obveznice, ki jih je ECB odkupovala med letoma 2010 in 2012, članice pa so prispevale poroštva skladu, ki jih je odkupoval.

"Strošek odpisa bi bil nekakšna članarina za EU-klub"

Ministrica Mateja Vraničar Erman je pred meseci v razpravi o grškem dolgu v Bruslju opozorila na nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji. Ta znaša tri odstotke BDP, kar je nad povprečjem držav EU (okoli 2,1 odstotka BDP). Ministrica Mateja Vraničar Erman je pred meseci v razpravi o grškem dolgu v Bruslju opozorila na nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji. Ta znaša tri odstotke BDP, kar je nad povprečjem držav EU (okoli 2,1 odstotka BDP). Foto: Ana Kovač Ciprasova vlada je že večkrat pozvala k odpisu dolga, ki pa ga zavrača ena od največjih posojilodajalk, Nemčija. Grčija mora nadaljevati reforme, ves čas poudarja nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Po uspešni izdaji obveznic ta teden je Nemec sicer poudaril, da je Grčija "na pravi poti".

Na vprašanje, ali bi Slovenija podprla morebitni nov (delni) odpis dolgov Grčiji, na ministrstvu ne odgovarjajo. Mazi pa je prepričan, da brez občutne gospodarske rasti v kombinaciji z delnimi odpisi dolga Grčiji ne bo uspelo poplačati prejetih posojil v predvidenih rokih, torej tudi Slovenija ne bo v celoti poplačana.

"V primeru prezadolženega podjetja se banke pogosto odločijo za delni odpis dolgov, kar podjetju omogoči prestrukturiranje (odpuščanje, zapiranje nedobičkonosnih delov, zniževanje plač), bankam pa čim večje poplačilo. V tem primeru so banke poplačane v višjem deležu, kot bi bile, če bi podjetje propadlo, enako velja tudi za Grčijo."

Dodaja, da bi bil strošek odpisa za Slovenijo nekakšna članarina za EU-klub, saj ima Slovenija zaradi članstva v EU precejšnje koristi, na primer cenejše zadolževanje in lažje mednarodno poslovanje.

Kako odpisati dolg in politično preživeti?

Kako bi lahko ta odpis izvedli, seveda ne bo znano, dokler ne bo soglasja vseh posojilodajalk. V NLB Skladih pa predvidevajo, da je največ možnosti, da bodo posojilodajalci Grčiji podaljšali ročnosti posojil z obrestnimi merami pod tržnimi.

"To je matematično gledano enako delnemu odpisu, a hkrati za politike sprejemljivejša možnost, saj bodo svojim volivcem lahko dejali, da niso privolili v znižanje glavnice danih posojil Grčiji," meni Mazi. Omenimo, da so jeseni letos v Nemčiji volitve.            

Sogovornik meni, da bi odpis dolgov po letih strogega varčevanja, v okviru katerega so znižali plače v javnem sektorju in pokojnine, izvedli privatizacijo, zvišali davek na dodano vrednost ter deregulirali nekatere poklice, povrnil zaupanje v grško gospodarstvo in povečal priliv kapitala v balkansko državo. Poudarja pa, da mora biti odpis pogojen z dodatnimi ukrepi za stabilizacijo javnih financ in izpolnjevanjem določenih proračunskih ciljev v prihodnjih letih.

IMF je že pred časom povsem presedlal na stališče, da Grčija dolga v celoti nikoli ne bo sposobna vrniti, in zagovarja vsaj delni odpis. Možnost novih prošenj Grčije za pomoč ob še vedno nevzdržnem javnem dolgu ni izključena. IMF je že pred časom povsem presedlal na stališče, da Grčija dolga v celoti nikoli ne bo sposobna vrniti, in zagovarja vsaj delni odpis. Možnost novih prošenj Grčije za pomoč ob še vedno nevzdržnem javnem dolgu ni izključena. Foto: Reuters

Ali obstaja tveganje nove prošnje za pomoč?

Ali bo Grčija znova prosila za pomoč? Tudi na to vprašanje na ministrstvu ne odgovarjajo, kot je znano, pa je ministrica Mateja Vraničar Erman pred meseci v razpravi o grškem dolgu v Bruslju opozorila na nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji. Kot je dejala, znaša slovenska izpostavljenost tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nad povprečjem držav (okoli 2,1 odstotka BDP).

"Za Slovenijo je zelo pomembno, da se pri pripravi kakršnihkoli novih predlogov za reševanje vprašanja vzdržnosti grškega dolga upošteva visoko breme nekaterih članic območja evra. Veseli nas, da so finančni ministri območja evra na junijskem zasedanju v Bruslju potrdili zaveze iz maja lani, v skladu s katerimi bodo pri pripravi kakršnihkoli novih predlogov za reševanje tega vprašanja upoštevali to breme," pravijo.

Po mnenju Mazija je nova prošnja odvisna od velikosti odpisa, ki bi resnično postavil temelj, da postanejo grške finance znova vzdržne, ter spoštovanja zavez, ki jih bodo Grki sprejeli v zameno za delni odpis dolga," meni. Če bo odpis dovolj velik in če bodo Grki spoštovali zaveze, je nova prošnja za pomoč malo verjetna, meni.

Prvi mož statističnega urada kot grešni kozel?

Je nekdanji šef grškega statističnega urada res prirejal podatke, ki so bili podlaga za ocene zadolženosti države, ali je le priročen grešni kozel državne politike? Je nekdanji šef grškega statističnega urada res prirejal podatke, ki so bili podlaga za ocene zadolženosti države, ali je le priročen grešni kozel državne politike? Foto: Thinkstock V Grčiji, ki se zdaj bolj ali manj uspešno trudi vrniti na finančne trge - novemu zadolževanju na finančnih trgih nasprotuje IMF -, pa se odvija zanimiv kazenski postopek. Namesto tistih, ki so povzročili gromozansko luknjo v javnih financah in niso nadzorovali proračunske porabe, se je na muhi tožilcev znašel nekdanji prvi mož statističnega urada (Elstat) Andreas Georgiou. Organi pregona mu očitajo napihovanje statistike primanjkljaja za leto 2009, ki je bila podlaga za reševalni paket mednarodnih posojilodajalcev in večletni strog varčevalni program.

Georgiouja je do zdaj sodišče štirikrat oprostilo. A prejšnji teden se je vrhovni državni tožilec pritožil na oprostilno sodbo, češ da je obrazložitev pomanjkljiva. O pritožbi bo odločalo vrhovno sodišče, ki bo tako odločilo, ali mora Georgiou, ta ves čas zanika nepravilnosti, znova na zatožno klop.

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • SiByte / 28.07.2017. ob 16:22

    Če ne bodo zmogli plačati bodo pa pač dali kakšen kos zemlje ali pa kar cel otok ;) En goli otok bi nam tako ali tako prav prišel.

  • amarita / 28.07.2017. ob 20:36

    en goli otok za strickote in strine iz ozadja pa bankesterje krizanica in ostalo jugoudbomafijo ,seveda..!!! lustracija!!!

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano