Novi list: Slovenija si je dala diplomatsko-pravni avtogol

"Razpadajoča vlada" premierja Janeza Janše se je odločila še podaljšati negotovost glede memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško, s tem ko je na seji vlade ponovno zavrnila ta ključni del arbitraže, na podlagi česar bo arbitražno sodišče tudi podalo svojo odločitev. Čeprav so ga opozicijski poslanci pred tem opozarjali, da bi bilo to protiustavno, je Janša odgovornost preložil na parlament, piše reški Novi list.

Razen dokaza, da je slovenski parlament sposoben hitrih odločitev, Janša s to potezo še poglablja kontraproduktivno razpravo, ki jo sam spodbuja s tem, ko je dokument označil za slabo pripravljen, čeprav ga je kar leto dni pripravljala skupina domačih in tujih strokovnjakov na čelu z Alainom Pelletom. Tega je zunanji minister Karl Erjavec označil za najboljšega odvetnika na svetu, so zapisali.

Pri hrvaškem mediju nadaljujejo, da Janša naj ne bi bil zadovoljen s tem, kako je Erjavčeva delovna skupina definirala mejni spor, sam pa naj bi zagovarjal alternativno stališče "radikalne skupine" Zavoda 25. junij, zbrane okoli nekdanjega podpredsednika vlade in "zagrizenega nacionalista" Marjana Podobnika, ki se zavzema, da Slovenija pred arbitražnim sodiščem zagovarja kopensko mejo na Savudrijskem polotoku. S to potezo je Janša slovensko-hrvaški mejni spor spet spremenil v "odprto slovensko teritorialno zahtevo do Hrvaške".

Gre za stare zahteve še iz časov vlade Boruta Pahorja, ko je nekaj posameznikov in skupin, ter celo Janševa stranka, zahtevalo ponovno vzpostavitev piranske občine v skladu z njenimi zgodovinskimi mejami. "Samo kot primer, Slovenija bi lahko dobila teritorialni izhod na odprto morje, medtem ko so nekateri posamezniki, med drugim tudi slovenski pisatelj Boris Pahor, celo predlagali, da Slovenija ta teritorij zavzame s silo," izpostavlja Novi list.

Za razliko od Slovenije se Hrvaška na arbitražo pripravlja v tišini, brez javne polemike in z dobro poznanim stališčem glede morske meje, ki poteka po sredini Piranskega zaliva, poudarja Novi list. Ta se ob tem sprašuje, ali lahko slovenski spor o vsebini teh dokumentov ogrozi rok, 11. februar, do katerega bi morala biti predmeta spora obeh držav predložena sodišču v Haagu.

Poleg poskusa diskreditacije ministra Erjavca, ki je najavil, da on in njegova stranka konec meseca zapuščata vlado, se lahko zaostrovanje slovenskih pozicij okoli arbitraže razume tudi kot dodatni pritisk na Hrvaško, da ta pristane na slovenske zahteve glede reševanja vprašanja varčevalcev Ljubljanske banke, "čeprav je povsem jasno, da si je z javno licitacijo slovenskih teritorialnih zahtev Slovenija sama sebi dala nevsakdanji diplomatsko-pravni avtogol," sklene Novi list.