Torek, 6. 2. 2018, 14.47
6 let, 2 meseca
Nova strategija: najprej rešite spore s sosedi, nato lahko vstopite v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,42
11
Evropska komisija je predstavila novo strategijo za Zahodni Balkan, s katero želi po letih odrinjenosti na stranski tir oživiti širitveni proces. Zaradi izkušnje s Slovenijo in Hrvaško strategija vključuje tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji. Rešitev dvostranskih vprašanj bo pogoj za vstop v EU.
Zahodni Balkan je geografsko del Evrope, delili bomo skupno prihodnost - to je ključno politično sporočilo, je ob predstavitvi nove strategije poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.
Širitev je bila vrsto let v senci kriz, zlasti finančne in migracijske, ter brexita. Proti koncu preteklega leta se je začela vračati v ospredje pozornosti. Notranje utrjena EU je ob prehodu iz kriznega v običajno delovanje začela poudarjati, da bo to leto okno priložnosti za Zahodni Balkan.
"Velik pritisk na Hrvaško, da uredi meje s svojimi sosedami"
Juncker: Spor o meji je treba rešiti na dvostranski ravni
Hrvaški ribiči pritožbe na kazni že vložili, slovenski jih bodo danes
Proaktiven pristop, da se zmanjša vpliv Rusije, Kitajske in Turčije
Nekateri diplomatski viri strategijo opisujejo kot popravni izpit EU, ki naj bi končno le spoznala, da je potreben bolj proaktiven pristop, saj se sicer tam krepijo vplivi Rusije, Kitajske in Turčije. Poleg tega je regija ključna pri spopadanju z migracijskimi izzivi in na sploh geostrateško pomembna za Unijo, ki noče nestabilne soseščine.
Z novo strategijo EU potrjuje, da evropska perspektiva velja za vseh šest držav na Zahodnem Balkanu: Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Albanijo, BiH in Kosovo, ki so sicer na različnih postajah na poti v Unijo - najdlje sta Črna gora in Srbija, ki sta že v pristopnih pogajanjih.
V strategiji je letnica 2025 omenjena kot perspektiva za prihodnjo širitev, ki pa se po navedbah komisije ne sme razumeti kot rok. Letnica se nanaša na Črno goro in Srbijo, ki se omenjata kot vodilni v širitvenem procesu.
EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov
Zaradi izkušnje s slovensko-hrvaškim sporom o meji strategija vključuje tudi sporočilo, da EU v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji.
"Vse države se morajo nedvoumno zavezati, z besedo in dejanji, da bodo zapuščino preteklosti premostile z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj, zlasti sporov o meji, precej pred pristopom k EU," poudarja Evropska komisija v današnjih dokumentih.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ob tem opozarja na odgovornost Slovenije in Hrvaške v povezavi s širitvenim procesom. Nekateri neuradni viri celo menijo, da lahko spor Slovenije in Hrvaške, če ne bo rešen zelo kmalu, ubije celoten proces.
EU v novi širitveni strategiji opredeljuje niz pobud za pomoč regiji pri uresničevanju reform za izboljšanje konkurenčnosti in povezljivosti, regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, sprave in vladavine prava, ki ostajajo ključne prednostne naloge za regijo.
Srbija in Črna gora pozdravljata strategijo
Srbija in Črna gora sta se pozitivno odzvali na širitveno strategijo Evropske unije. Srbska premierka Ana Brnabić je dejala, da je Evropa Srbiji dala priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Predsednik črnogorske vlade Duško Marković je strategijo ocenil kot pozitiven signal, poročajo tuje tiskovne agencije.
11