Petek, 15. 12. 2017, 15.03
6 let, 4 mesece
Norveška z novo liberalno politiko k dekriminaliziraciji vseh drog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,78
1
Norveška bo po napovedih postala prva skandinavska in tretja evropska država, ki bo v bližnji prihodnosti dekriminalizirala vse droge. Predlog sprememb politike drog, ki so ga v Oslu pripravile štiri parlamentarne stranke, po besedah predlagateljev različnih vrst drog ne bo legaliziral, temveč bodo odvisniki namesto kazenskih sankcij po novem deležni bolj učinkovitega zdravljenja.
Večina poslancev v norveškem parlamentu v Oslu podpira zgodovinski dogovor o spremembah na področju politike drog, ki so ga skupaj pripravili konservativci (Hoyre), liberalci (Venstre), predstavniki delavske stranke (AP) in socialistične levice (SV). Zdaj je po poročanju Independenta na potezi norveška vlada, ki bo na zahtevo poslancev morala pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje.
Poslanci naklonjeni dekriminalizaciji, ne pa tudi legalizaciji drog
Ko oziroma če bodo te resnično zaživele, bo Norveška postala prva skandinavska in tretja evropska država, ki bo dekriminalizirala vse vrste drog. To pomeni, da se bo država namesto na preganjanje in kazenske sankcije, predvidene za zlorabo drog, raje osredotočila na zdravljenje odvisnikov.
Po besedah norveškega pravosodnega ministra Andersa Anundsena želi država omogoči odvisnikom, da začarani krog zasvojenosti namesto v zavodih za prestajanje kazenskih sankcij prekinejo v zdravstvenih ustanovah. "Vendar pa se bodo morali tisti, ki bodo kršili pogoje zdravljenja, vseeno soočiti s sankcijami," pojasnjuje norveški minister za pravosodje.
Vlada premierke Erne Solberg bo morala na zahtevo poslancev stortinga pripraviti spremembe politike droge.
Hkrati bolj liberalna zakonodaja še ne pomeni, da bo država v bližnji prihodnosti droge tudi legalizirala. "Poudariti moramo, da konoplje in drugih drog ne bodo legalizirali, temveč bomo zgolj dekriminalizirali njihovo uporabo," opozarja namestnik predsednika parlamentarnega odbora za zdravje Sveinung Stensland.
Tako kot Anundsen tudi Stensland poudarja, da bi morali odvisnike od drog obravnavati kot ljudi, ki potrebujejo zdravljenje in ki ne sodijo v zapor: "Na ljudi, ki se borijo z odvisnostjo, bi morali gledati kot na bolnike, ne pa kot na kriminalce, ki si zaslužijo denarne globe in zaporne kazni."
Norveška se želi zgledovati po Portugalski
Glede na zadnje podatke, objavljene v letošnjem nacionalnem poročilu, je za posledicami uporabe drog na Norveškem leta 2014 umrlo 266 ljudi. V primerjavi z letom 2013 se je število omenjenih primerov znižalo, med najpogostejšimi drogami, povezanimi s smrtnimi primeri, pa so bili opiati, med katere med drugim spadajo heroin, morfin, kodein in metadon.
Poslanci parlamentarnega odbora za zdravje so v luči prihajajočih sprememb napovedali, da bodo februarja obiskali Portugalsko, ki je po letih neuspešnega boja proti drogam leta 2001 dekriminalizirala vse vrste drog.
Odvisniki sodijo v zdravstvene ustanove, ne pa v zapore, so prepričani norveški poslanci.
Država, ki je pred uveljavitvijo sprememb znotraj EU veljala za državo članico z največ smrtnimi primeri aidsa, povezanega z drogami, ima danes v EU drugo najnižjo smrtnost, povezano z uporabo drog.
Ko bo spremenjena zakonodaja na Norveškem zaživela, se bo država pridružila Portugalski, Nizozemski, Urugvaju in nekaterim ameriškim zveznim državam, med drugim Kaliforniji in Koloradu, ki so svojo politiko do drog v preteklosti že liberalizirale.
1