SiolNET. Novice Svet
3,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ključni dogodki

  • 20:24

    Italija: zaostritev ukrepov

  • 17:59

    Gospodarstvo območja evra

  • 17:59

    Cepljenje v revnih državah

  • 16:50

    EU in WHO v podporo Balkanu

  • 15:44

    Zgodnje cepljenje Sarkozyja

  • 13:00

    Sputnik V tudi v Afriki

  • 12:31

    Potrjen zakon o policijski uri

  • 11:36

    Priložnost za druga področja

  • 10:44

    Swiss Re v izgubi

  • 08:27

    Francija gradi kinodvorane

Milanović: EU je glede cepiva proti covidu-19 izigrala vse

3,53

termometer

Zoran Milanović |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ocenil, da je Evropska unija izigrala vse, ko gre za nabavo cepiva proti covidu-19. Povedal je, da bi bilo treba glede cepiva ravnati v skladu z nacionalnimi interesi, ne glede na mnenje Bruslja. Med drugim je, "karikirano" izjavil, da bi cepivo kupil "tudi od čečenske mafije, če bi bilo dostopno".

"Če bi poslušali Bruselj, ne bi nikoli sprejeli zakona o konverziji švicarskih frankov, ki je banke pozval k odgovornosti in jih udaril po prstih," je med četrtkovim pogovorom za hrvaško televizijo Nova TV ob prvemu letu mandata izjavil Milanović in s tem spomnil tudi na odločitev vlade pod njegovim vodstvom glede tega vprašanja, piše STA.

"Cepiva bo dovolj"

Na novinarsko vprašanje, ali je EU izigrala Hrvaško, potem ko se je izkazalo, da ni toliko cepiva proti covidu-19, kot je bilo napovedano, je Milanović odgovoril, da so "izigrani vsi". Zagotovil pa je, da cepivo počasi prihaja in da bodo zdravniki kmalu iskali ljudi po cesti, da bi jih cepili. "Cepiva bo dovolj. V nekem idealnem trenutku, ko bo cepiva več kot ljudi, ki si želijo cepljenja, bo zgodbe konec", je dejal.

Izpostavil je sicer, da bi cepivo potrebovali takoj, dokler prihaja "evropsko cepivo". "Jaz bi ga, na primer kupil od čečenske mafije, če bi bilo dostopno. Karikiram, to vam je najbrž jasno," je dejal Milanović. Zanikal je, da bi šlo za "suverenistično" potezo, ter poudaril, da gre za temeljno dolžnost in lojalnost državnikov do državljanov.

Hrvaška prepustnica | Foto: STA , Foto: STA ,

Glede napovedi, da je Hrvaška pripravljena kupiti tudi rusko cepivo Sputnik V, je Milanović ocenil, da zadostne količine tega cepiva nimajo niti v Rusiji. Povedal je, da ga zanima, kakšna je verjetnost, da bi kdorkoli dobil cepivo iz Rusije, glede na to, da so cepili komaj nekaj več kot tri milijone svojih državljanov.

"To pomeni, da zagotovo nimajo dovolj cepiva"

Na opazko novinarja, da je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zastavila to vprašanje, je Milanović odgovoril, da je takšno vprašanje zastavil tudi njegov mlajši sin. "To pomeni, da zagotovo nimajo dovolj cepiva." Dodal je, da so zadeve v EU glede nabave cepiva "zaškripale", da pa za to ni odgovorna hrvaška vlada.

Povedal je, da ga zanima, koliko ruskega cepiva je sploh prišlo na Madžarsko. Ko je novinar povedal "simbolično", je dodal, da "ljudi ne morete cepiti simbolično, niti z Jamnico, temveč dejansko". Ocenil je, da so tudi hrvaški mediji nekritično povzeli neimenovane vire iz hrvaške vlade, ko so poročali o tem, da namerava Hrvaška kupiti več kot milijon odmerkov cepiva Sputnik V, še piše STA.

Število novih okužb višje kot prejšnji petek

Na Hrvaškem so sicer v zadnjih 24 urah ob opravljenih 4986 testih potrdili 388 novih okužb z novim koronavirusom. Umrlo je osem bolnikov s covidom-19, je danes na novinarski konferenci sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Danes objavljeno število je nekoliko višje, kot je bilo prejšnji petek.

To je prvič po več kot mesecu dni, da se je dnevno število novookuženih v primerjavi z enakim dnem v prejšnjem tednu zvišalo, je na novinarski konferenci izpostavil vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak. Pred tednom dni so v sosednji državi po 4931 opravljenih testih potrdili 371 novih okužb z novim koronavirusom, piše STA.

 

Live
  • Messenger
  • Messenger
Komentiraj Komentarji
  • 20:24 19.02.2021

    Italija: zaostritev ukrepov

    Italijansko ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da bodo v nedeljo zaostrili ukrepe zaradi epidemije covida-19 v treh deželah - Kampaniji, Emiliji-Romanji in Molizeju. Uvrščene bodo med oranžna območja zaradi srednjega tveganja širjenja okužb z novim koronavirusom.

    Uvrstitev v oranžno območje pomeni, da bodo zaprli bare in restavracije, ki v rumenih območjih z manjšim tveganjem za širjenje okužb ostajajo odprti do 18. ure. Prebivalci na oranžnih območjih tudi ne smejo zapustiti krajev, kjer imajo stalno prebivališče, razen v nujnih primerih ali zaradi dela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    Italijanski mediji so poročali, da bi tudi deželi Lombardija in Lacij, kjer ležita Milano in prestolnica Rim, od nedelje lahko iz rumenega prešli v oranžno območje, a je tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje danes povedal, da se to ne bo zgodilo. Povedal je tudi, da ne bodo nikjer uvedli najstrožjih omejitev, ki veljajo v rdečih območjih.

    Trenutno je oranžnih pet od skupno 20 italijanskih dežel, med njimi Toskana in Umbrija v osrednjem delu države, ostale pa so rumene.

    V nekaterih deželah so sicer zaradi izbruhov bolj nalezljivih različic novega koronavirusa uvedli lokalne omejitve lokalnega življenja.

    Danes so poročali o 15.479 novih primerih okužbe z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, umrlo pa je 353 bolnikov s covidom-19. Število mrtvih zaradi covida-19 je s tem preseglo 95.000. Skupno je umrlo 95.235 covidnih bolnikov. V državi so doslej potrdili 2,78 milijona okužb, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

    Novi premier Mario Draghi je ta teden kot prednostno nalogo svoje vlade izpostavil boj poti covidu-19, v tem okviru pa pospešitev cepljenja. Doslej so v tej 60-milijonski državi proti covidu-19 cepili le okoli 1,32 milijona ljudi, so sporočili danes z ministrstva za zdravje. (STA)

    Preveri več
  • 17:59 19.02.2021

    Gospodarstvo območja evra

    Novi val ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ima velik negativni vpliv na gospodarstvo območja z evrom, a vseeno manjšega od lanskega, je pokazala danes objavljena raziskava analitske hiše IHS Markit. Verjetnost padca bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju pa ostaja velika, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

    Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki velja za pomemben kazalnik stanja gospodarstva, je bil v območju z evrom februarja na ravni 48,1 točke, kar je 0,3 točke več kot januarja. Vrednosti nad 50 točk nakazujejo rast, pod 50 pa krčenje gospodarske aktivnosti.

    "Protikoronski ukrepi so storitvenemu sektorju območja z evrom februarja zadali nov udarec, kar je še povečalo verjetnost padca bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju," je dejal glavni ekonomist pri IHS Markit Chris Williamson.

    Kljub vsemu pa podatki po njegovih besedah kažejo, da so gospodarske posledice letos občutno milejše kot lani, ko so mnoga gospodarstva ob prvih zapiranjih dejavnosti utrpela ogromne izgube. (STA)

    Preveri več
  • 17:59 19.02.2021

    Cepljenje v revnih državah

    Voditelji skupine najrazvitejših držav G7 so se na današnjem srečanju zavzeli za okrepitev cepljenja v revnih državah. Napovedali so več milijard dodatnih finančnih sredstev v ta namen. Zavzeli so se tudi za to, da bi bilo leto 2021 točka preloma za multilateralizem.

    Članice skupine G7 Velika Britanija, Nemčija, Francija, ZDA, Italija in Japonska ter Evropska unija so se v sklepni izjavi zasedanja, na katerem je prvič sodeloval novi ameriški predsednik Joe Biden, zavzele za sodelovanje, da bi premagali pandemijo covida-19 in obnovili svetovno gospodarstvo.

    Industrijsko najrazvitejše države so se zavzele tudi za to, da bi imela Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vlogo koordinatorke v boju proti covidu-19. Poudarili pa so še, da je treba okrepiti razvoj in razširjenost cepiv proti tej bolezni, piše v izjavi, ki so jo poslali iz Evropskega sveta.

    Ob tem so podprli mednarodno pobudo Covax, katere namen je pravična razdelitev cepiv v revnih državah. Napovedali so tudi povečanje sredstev za to pobudo za štiri milijarde ameriških dolarjev, tako da bodo skupaj prispevale 7,5 milijarde dolarjev.

    Povečanje finančnih sredstev za okrepitev cepljenja v revnih državah je med drugim napovedala Nemčija. "Danes želimo jasno sporočiti, da najrevnejšim državam stojimo ob strani. Nemčija zagotavlja dodatnih 1,5 milijarde evrov za pobudo Covax, WHO in druge," je v izjavi po srečanju G7 zapisal nemški finančni minister Olaf Scholz, poročajo tuje tiskovne agencije.

    Nemški minister za razvoj Gerd Müller je ob tem pojasnil, da bodo od tega približno milijardo evrov namenili zavezništvu za cepljenje Gavi, ki skrbi za izvedbo pobude Covax. Pol milijarde bodo medtem namenili WHO in raziskavam cepiv.

    Evropska unija pa je napovedala podvojitev finančnih sredstev za Covax na milijardo evrov. Dodatna sredstva so napovedale tudi ZDA.

    "Zagotoviti moramo, da bo cepljen celoten svet, saj je to globalna pandemija in nima smisla, da je ena država daleč pred drugimi. Napredovati moramo skupaj," je pozval britanski premier Boris Johnson, ki letos predseduje G7, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    "Zagotovimo, da vsi dobijo cepiva, ki jih potrebujejo, da bi lahko svet skupaj prestal to pandemijo," je pozval. Ob tem je napovedal, da bo Združeno kraljestvo enkrat v prihodnje presežke cepiv sprostilo za revnejše države.

    Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila pripravljenost, da Nemčija iz svojih zalog zagotovi cepivo za revneje države. "Pomembno je, da dobijo cepiva, ne pa da so samo obljube finančne pomoči," je poudarila. Zagotovila je, da termini za cepljenje v Nemčiji zaradi tega ne bodo ogroženi.

    V skupni izjavi so zagotovili še, da bodo v središču njihovih načrtov za obnovo po pandemiji globalni cilji na področju podnebnih sprememb. Dodali so, da se bodo zavzemali za globalno ekonomsko odpornost ter sodelovali pri moderniziranem, svobodnejšem in pravičnejšem multilateralnem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih.

    S ciljem podpore pravičnemu in vzajemno koristnemu globalnemu ekonomskemu sistemu bodo sodelovali z drugimi, predvsem članicami skupine G20 in velikimi gospodarstvi, kot je Kitajska, so še zapisali v izjavi, ki so jo poslali iz Evropskega sveta. (STA)

    Preveri več
  • 16:50 19.02.2021

    EU in WHO v podporo Balkanu

    Evropska unija je v partnerstvu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) začela več kot sedem milijonov evrov vreden projekt za podporo varnemu in učinkovitemu cepljenju proti covidu-19 v državah Zahodnega Balkana, so danes sporočili iz Bruslja.

    V okviru projekta bodo razvijali in preizkušali načrte za izredne zdravstvene razmere, izobraževali zdravstvene delavce ter razvijali informacijske sisteme za izvajanje cepljenja.

    S projektom želijo državam v regiji pomagati pri učinkovitem sprejemu cepiv proti covidu-19 in njihovem upravljanju, tudi tistih cepiv, ki jih bodo države prejele preko mednarodne pobude Covax in mehanizma EU, preko katerega bodo države članice delile presežek cepiva.

    Cilj projekta je tudi izboljšati odpornost regije na izredne zdravstvene razmere in jo podpreti pri prehodu na trajnostno financiranje splošnega zdravstvenega varstva.

    Evropski komisar za sosedsko politiko in širitev Oliver Varhelyi je poudaril, da EU s projektom nadaljuje uresničevanje zaveze o podpori svojih partnerjev med pandemijo. Spomnil je, da je unija pred tem projektom že zagotovila 70 milijonov evrov za podporo državam regije pri dostopu do cepiv in ustrezne opreme za cepljenje.

    Večina držav regije, z izjemo Srbije, množičnega cepljenja proti covidu-19 še ni začela, saj še niso dobile cepiv. V manjšem obsegu cepljenje izvajajo v Albaniji, le delno pa v zadnjem tednu v BiH in Severni Makedoniji, kjer imajo le nekaj tisoč odmerkov cepiva.

    Za reševanje zdravstvene krize in dolgoročnejše socialno-ekonomsko okrevanje na Zahodnem Balkanu je sicer EU doslej mobilizirala 3,3 milijarde evrov. (STA)

    Preveri več
  • 15:44 19.02.2021

    Zgodnje cepljenje Sarkozyja

    V Franciji je v četrtek za polemiko poskrbela novica, da je bil nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy že januarja cepljen proti covidu-19 - star je namreč 66 let, v Franciji pa trenutno cepijo starejše od 75. A vir blizu njega je danes zavrnil ugibanja, da je preskočil vrsto. Cepljen je bil na podlagi zdravniških navodil, je zatrdil.

    Da je bil Sarkozy že januarja cepljen v vojaški bolnišnici, je v četrtek poročal tednik L'Express. To je zlasti med uporabniki Twitterja povzročilo nekaj vznejevoljenih komentarjev in ugibanj, zakaj je cepivo prejel tako zgodaj.

    V državi trenutno cepijo starejše od 75 let, vključeni pa so tudi zdravstveni delavci in tisti, ki zaradi bolezenskih stanj veljajo za posebej ogrožene.

    Kot je danes zatrdil vir, ki je želel ostati neimenovan, je Sarkozy prejel cepivo na podlagi zdravniških navodil. Kaj jim je botrovalo, ni razkril, je pa poudaril, da ima nekdanji predsednik "kot katerikoli državljan pravico do zasebnosti in zdravniške tajnosti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    Kampanjo cepljenja v Franciji je zaznamoval izjemno počasen začetek, čeprav so pristojne oblasti odtlej postopek pospešile in glede na vladne podatke je bilo doslej cepljenih prek 2,4 milijona ljudi, od tega jih je več kot milijon prejelo že oba odmerka.

    Vlada upa, da bo lahko stare med 65 in 74 let začela cepiti med koncem marca in sredino aprila.

    Glede na poročanje L'Expressa je Sarkozyja močno frustrirala počasnost kampanje in si je želel vzpostavitve velikih centrov za cepljenje.

    Sarkozy, ki je bil predsednik države med letoma 2007 in 2012, je vpet v bitke s sodnimi mlini, vse odkar je zapustil položaj. 1. marca bo sodišče podalo razsodbo v korupcijskem primeru, v katerega je vpleten tudi Sarkozy, če bo spoznan za krivega, pa mu grozijo štiri leta zapora. Pojavlja se v še več drugih primerih.

    Kljub temu ostaja na desnici priljubljen politik. Njegova druga knjiga spominov, naslovljena Le Temps de Tempetes (Čas neviht) pa je lansko poletje več tednov kraljevala na lestvicah najbolje prodajanih knjig. (STA)

    Preveri več
  • 14:37 19.02.2021

    Pfizer testira nosečnice

    Farmacevtski podjetji Pfizer in BioNTech sta sporočili, da sta začeli klinično raziskavo o varnosti in učinkovitosti njunega cepiva proti covidu-19 pri nosečnicah. V raziskavi sodeluje približno 4000 prostovoljk, starejših od 18 let, nekatere pa so v četrtek že cepili s prvim odmerkom.

    V raziskavi bodo sodelovale nosečnice iz ZDA, Kanade, Argentine, Brazilije, Čila, Mozambika, Južne Afrike, Velike Britanije in Španije. Cepili jih bodo med 24. in 34. tednom nosečnosti, razmak med prvim in drugim odmerkom pa bo 21 dni, so sporočili iz podjetij.

    Preveri več
  • 14:35 19.02.2021

    Macron želi delitve z Afriko

    Francoski predsednik Emmanuel Macron predlaga, da bi bogatejše zahodne države od tri do pet odstotkov svojih cepiv proti covidu-19 delile z Afriko. Spričo težav, ki jih imajo revnejše države pri cepljenju svojega prebivalstva, se namreč v nasprotnem primeru krepi možnost poglobitve globalne neenakosti, je dejal v pogovoru za Financial Times.

    "To ne bo spremenilo naših kampanj cepljenja. To jih ne upočasnjuje niti za dan," je dejal v pogovoru, objavljenem v četrtek. Menil je, da gre tako za interes Francozov kot Evropejcev.

    Preveri več
  • 13:00 19.02.2021

    Sputnik V tudi v Afriki

    Rusija bo afriškim državam pod ugodnimi pogoji financiranja dobavila 300 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 Sputnik V, je danes sporočil afriški Center za nadzor bolezni (CDC). Cepljenje z ruskim cepivom naj bi v afriških državah začeli maja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

    V boju proti novemu koronavirusu se tudi v afriških državah zanašajo na rusko cepivo, poroča dpa. Rusija je pogodbo o nakupu 300 milijonov odmerkov tega cepiva pod ugodnimi pogoji financiranja že predložila Afriški projektni skupini za prevzem cepiv (Avatt), ki jo vodi Afriška unija.

    Avatt si je pred tem za 55 držav članic Afriške unije že zagotovil 270 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19 pri podjetjih Astrazeneca, Pfizer ter Johnson & Johnson. CDC je v četrtek napovedal, da se bo distribucija cepiv proti covidu-19 na afriški celini začela prihodnji teden, in sicer bodo najprej v približno 20 državah začeli cepiti s cepivom AstraZenece.

    Doslej je na afriški celini le sedem držav začelo kampanjo cepljenja prebivalstva proti covidu-19, v kratkem pa naj bi jo začela tudi Zimbabve in Senegal, poroča dpa.

    Po zadnjih podatkih CDC Afrika s skoraj 3,8 milijona potrjenih okužb predstavlja 3,5 odstotka vseh okužb z novim koronavirusom na svetu, piše STA.

    Preveri več
  • 12:31 19.02.2021

    Potrjen zakon o policijski uri

    Nizozemski poslanci so v četrtek potrdili predlog zakona o policijski uri. Vlada, ki je predlog v parlament vložila po hitrem postopku, želi z zakonom zaobiti odločitev sodišča o odpravi tega ukrepa.

    Nizozemska vlada je policijsko uro v nočnem času od 21. ure do 4.30 uvedla 23. januarja. Prihodnji teden bo odločala, ali bo ukrep, ki se bo iztekel 2. marca, podaljšala, piše STA.

    O predlogu zakona bo danes odločal še senat, pričakovati pa je tudi odločitev prizivnega sodišča o pritožbi vlade na odredbo prvostopenjskega sodišča o odpravi policijske ure.

    Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da bo njegova vlada počakala na odločitev sodišča, preden bo uveljavila zakon. "Borimo se z eno največjih kriz po vojni. Ta neposredno vpliva na našo varnost, neposredno vpliva na javno zdravje in na tisoče ljudi je umrlo," je med burno razpravo v parlamentu dejal Rutte. Po njegovem mnenju je policijska ura nujna.

    Dodal je, da ni optimističen, da bodo lahko ta ukrep sprostili kmalu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    Sodišče je poseglo v vladne ukrepe za boj proti novemu koronavirusu minuli torek, ko je odločilo, da mora vlada takoj odpraviti policijsko uro, saj da ni dokazala posebnih okoliščin, ki so potrebne za uvedbo tovrstnega ukrepa brez odobritve parlamenta, piše STA.

    Prizivno sodišče je po pritožbi vlade še isti dan povozilo to sodbo in odločilo, da policijska ura ostane v veljavi do današnje celovite obravnave zadeve.

    "Deluje kot diktator v manj razvitih državah"

    Opozicijski poslanci so bili kritični do Rutteja, kako se je lotil zadeve, saj po januarskem odstopu opravlja le tekoče posle do volitev prihodnji mesec.

    "Ta človek, ki sedi tam, deluje kot diktator v manj razvitih državah," je dejal vodja stranke DENK Tunahan Kuzu.

    Vodja skrajne desnice Geert Wilders pa je Rutteju očital nebrzdano aroganco, ker poskuša zakon skozi parlament spraviti po hitrem postopku.

    Uvedba policijske ure je naletela na močan odpor javnosti in sprožila najhujše nemire v državi v zadnjih desetletjih, še piše STA.

    Preveri več
  • 11:36 19.02.2021

    Priložnost za druga področja

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da upadanje novih okužb z novim koronavirusom in z njim povezanih smrti v Evropi ponuja priložnost za ukvarjanje z drugimi zdravstvenimi področji, ki zaradi pandemije delujejo v okrnjenem obsegu.

    Direktor WHO za Evropo Hans Kluge je na današnjem brifingu za novinarje dejal, da se je prenašanje virusa začelo upočasnjevati v pretežnem delu evropske regije, ki obsega 53 držav.

    "Evropa zdaj predstavlja vse manjši delež svetovnega bremena bolezni in smrtnosti, trenutno je pri 28 odstotkih novih primerov in 21 odstotkih novih smrti," je navedel.

    Opozoril je sicer, da mora biti Evropa, kjer se je doslej z novim koronavirusom okužilo 37 milijonov ljudi, zaradi covida-19 pa jih je umrlo skoraj 830.000, še naprej pozorna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

    Evropskim državam je predlagal, naj ob nižjem številu novih okužb razmislijo o drugih zdravstvenih področjih, ki jih je prizadela pandemija, kot so zdravljenje raka, programi cepljenja otrok in preloženi operativni posegi.

    Kot je dejal Kluge, skrb vzbuja tudi porast nepravilne uporabe antibiotikov, ki bi lahko vodila v odpornost mikrobov proti zdravilom.

    Pozval je države, naj še naprej cepijo zdravstvene delavce in druge skupine proti covidu-19 ter ohranjajo ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.

    Kluge je navedel, da sta se do zdaj proti covidu-19 z dvema odmerkoma cepila le dva odstotka prebivalcev v 30 državah, za katere so na voljo podatki. "Cepiva gotovo spreminjajo pravila igre, toda ker je dobava omejena, naše najučinkovitejše orodje ostajajo javnozdravstveni in socialni ukrepi," je dodal, piše STA.

    Preveri več
  • 10:44 19.02.2021

    Swiss Re v izgubi

    Pandemija covida-19 je v izgubo v lanskem letu potisnila tudi švicarsko pozavarovalnico Swiss Re. Ta je leto 2020 zaključila z 878 milijoni dolarjev izgube, kar je bilo slabše od pričakovanj analitikov. Brez upoštevanja škod in rezervacij, povezanih s covidom-19, bi pozavarovalnica ustvarila 2,2 milijarde dolarjev dobička.

    Leta 2019 je Swiss Re zabeležila 727 milijonov dolarjev dobička. Letos pa je karte premešala pandemija covida-19, ki je pred davki pozavarovalnico stala 3,9 milijarde dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

    Zavarovalnih premij in opravnin se je lani nabralo za 40,77 milijarde dolarjev, potem ko jih je bilo predlani za 38,59 milijarde dolarjev.

    V letošnjem letu sicer Swiss Re še računa na stroške, povezane s pandemijo, a občutno manjše kot lani. V segmentu premoženjskih in nezgodnih zavarovanj naj bi znašali manj kot pol milijarde dolarjev.

    "Optimistični smo glede obetov za 2021, saj so škode, povezane s covidom-19, v večji meri za nami," je ocenil glavni izvršni direktor Swiss Re Christian Mumenthaler, piše STA.

    Preveri več
  • 08:27 19.02.2021

    Francija gradi kinodvorane

    Pandemija koronavirusa se morda ne zdi dober čas za gradnjo novih kinodvoran, v Franciji pa bo za opustitev strasti do velikega platna potrebnega nekaj več od virusa. V dolini Loare namreč gradijo novi multipleks, v gradnji ali prenovi pa je še nekaj kinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    Po francoskih merilih je za nov multipleks zrelo mesto Romorantin, ki s 17.000 prebivalci leži globoko v dolini Loare južno od Pariza. Tam delavci po pisanju AFP hitijo, da bi kinogledališče s petimi platni dokončali do konca marca.

    To sicer ni edini primer. Samo lani je v Franciji odprlo vrata 22 novih kinov, čeprav večino leta niso mogli obratovati. V gradnji ali prenovi pa jih je še nekaj, piše STA.

    Preveri več

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin