Nezadovoljstvo večje celo od nogometa

Na tisoče ljudi na najbolj množičnih demonstracijah po koncu vojaške diktature leta 1985 na ulicah izraža svoje nezadovoljstvo zaradi visokih stroškov za velike športne dogodke, ki jih bo gostila Brazilija: julija letos v Riu de Janeiru svetovne dneve mladih, ki se jih bo udeležil tudi papež Frančišek, leta 2014 svetovno prvenstvo v nogometu in dve leti pozneje olimpijske igre. Protesti so v Braziliji tema številka ena in so povsem zasenčili Pokal konfederacij, generalko za mundial prihodnje leto.

Nogometni turnirji so platforma, ki jo rade izkoristijo tudi skupine, nezadovoljne s socialnim stanjem v državi. V Braziliji se je očitno nabralo veliko frustracij. "Vsi smo bili presenečeni. Iz paradiža smo zdrsnili najmanj v vice. Kaj se dogaja v Brazliji," se je za NY Times vprašala Eliane Cantanhede, kolumnistka pri časopisu Folha de São Paulo. Podobno se sprašujejo tudi drugi, presenečeni nad izbruhom protestov. Brazilska vlada v velikih športnih dogodkih vidi priložnost, da se svetu predstavi kot nova globalna, predvsem gospodarska sila. Kaj se je zgodilo v državi, kjer so neizmerno ponosni na rekordnih pet naslovov svetovnih prvakov in iz katere prihajajo nekateri najboljši nogometaši vseh časov, da ljudje protestirajo zaradi stroškov za te dogodke?

Brazilija je (bila) v zadnjih nekaj letih v silovitem gospodarskem vzponu, a ta gospodarski bum se bliža koncu. Gospodarska rast je le še bleda senca rasti v zadnjih letih; inflacija je visoka (v zadnjem letu je bila 6,5-odstotna), vrednost reala v primerjavi z dolarjem hitro upada. Močna zasebna poraba, 17-odstotna povprečna depreciacija menjalnega tečaja v letu 2012, sproščena fiskalna in monetarna politika, dvig uvoznih dajatev so pripomogli k dvigu inflacije, ki bi lahko vplivala na realne plače in porabo.

Kljub slabšanju gospodarskih kazalcev pa pričakovanja Brazilcev, ki plačujejo izjemno visoke davke, še nikoli niso bila tako visoka, kar še povečuje netoleranco do politične korupcije, slabih šol in drugih pomanjkljivosti javnih služb, ki slabšajo kakovost življenja neprivilegiranih.

Brazilska predsednica Dilma Rousseff je poskušala pomiriti razmere in narodu sporočila, da so mirni protesti legitimni. "V naravi mladih ljudi je, da protestirajo," je dejala. Svetovna nogometna organizacija Fifa je sporočila, da spoštuje demonstrante in njihovo pravico do svobodnega izražanja mnenja.

"Nogomet je močnejši od nezadovoljstva ljudi," je prepričan prvi mož Fife Joseph Blatter in dodaja, da protestniki izkoriščajo nogomet in prisotnost mednarodnih medijev. Da bi se lahko motil, dokazujejo napisi protestnikov, kot so "Je** se, Fifa" in "Proti Pokalu". Svetovno prvenstvo, Pokal konfederacij in Fifa so postali simbol korupcije in zapravljanja.

Naložbe v organizacijo svetovnega prvenstva in olimpijskih iger bi se lahko večkratno povrnile, zato je tudi odziv na proteste odločen. Brazilski minister za šport Aldo Rebelo je poudaril, da bo vlada naredila vse za preprečitev širjenja protestov tudi na druga mesta, kjer se odvija Pokal konfederacij. "Kdor misli, da lahko prepreči nogometne tekme, bo soočen z našo odločnostjo," je posvaril.

Brazilska vlada je vložila 11 milijard evrov v priprave na svetovno prvenstvo in Pokal konfederacij, izboljšanje infrastrukture ter zgradila nove štadione. Po ocenah brazilske banke za razvoj BNDES bodo vložili 70 milijard evrov v konstrukcijo cest, železnic in letališč med letoma 2013 in 2016. To je več kot dvakrat več od vsote, ki so jo vložili v zadnjih treh letih. Protestniki trdijo, da bi denar lahko bolje porabili za socialne programe, kot sta zdravstveni sistem in izobraževanje.

Protestniki verjamejo, da so si med pripravami na turnir bogati napolnili žepe, medtem ko morajo revnejši živeti z vse slabšimi javnimi službami. Svetovno prvenstvo, ki bo v Braziliji prvič po letu 1950, je zbudilo frustracije, ki so se očitno dolgo nabirale, podražitev vozovnic za avtobuse v São Paulu za devet odstotkov pa je bila kaplja čez rob.

"Letos bomo vstali. Zbudili smo se. Na ulicah smo kot protestniki v Turčiji in Grčiji. Zaradi njih smo se zbudili. Okoli SP-ja v Braziliji se vrti preveč denarja. Preveč revnih ljudi trpi. SP ni dober za Brazilijo. Prinesel bo turiste in denar, a to ni dobro za revne ljudi," je za CNN povedala učiteljica Tainara Freitas. "Skrbijo za ljudi zunaj države, ne skrbijo za nas, revne ljudi," je dodala o vladi. "Rad imam nogomet, vendar potrebujemo šole," je za New York Times povedal gasilec Evaldir Cardoso, udeleženec protesta v São Paulu.

"Ljudje stradajo, vlada pa gradi štadione," je stanje v Braziliji za NY Times povzela 83-letna upokojenka Eleuntina Scuilgaro.