SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nato na vzhodnem krilu zveze namešča sile za zelo hitro odzivanje #vŽivo

10

termometer

Zveza Nato | Današnji premik odzivnih sil zveze Nato v Estoniji. Bojna konica oziroma spearhead po angleško je sicer izraz za enoto v velikosti brigade, s katero se lahko Nato zelo hitro odzove na morebitne vojaške grožnje državam članicam zavezništva.  | Foto: Guliver Image
Današnji premik odzivnih sil zveze Nato v Estoniji. Bojna konica oziroma spearhead po angleško je sicer izraz za enoto v velikosti brigade, s katero se lahko Nato zelo hitro odzove na morebitne vojaške grožnje državam članicam zavezništva. Foto: Guliver Image

Zveza Nato bo po ruskem napadu Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.

Pregled ključnih dnevnih dogodkov v Ukrajini:

19.55 Borrell: EU uvaja sankcije tudi proti Putinu in Lavrovu
19.29 Nato po ruskem napadu Ukrajine prvič namešča odzivne sile za skupno obrambo
18.40 V Ljubljani in Mariboru danes protesti proti vojni v Ukrajini
17.19 Nemčija domnevno podpira izključitev Rusije iz Swifta
17.11 Svet Evrope začasno izključil Rusijo zaradi vojne v Ukrajini
15:40 V Bruslju obnašanje Putina primerjali z ravnanjem nacistov
13.50 Merklova: Invazija na Ukrajino "velika prelomnica" v evropski zgodovini
13.11 Lavrov ob srečanju s separatističnimi voditelji zagovarjal ruska stališča
11.32 Kitajska še vedno nasprotuje sankcijam proti Rusiji
10.59 Rusija prepovedala vstop britanskim letalom v svoj zračni prostor
10.22 V baltskih državah s trgovskih polic umikajo ruske izdelke
9.54 V institutu Sipri ocenjujejo, da je uporaba jedrskega orožja malo verjetna
9.13 Francijo skrbi morebitna ruska ofenziva na Moldavijo in Gruzijo
7.11 Tudi Kanada uvedla sankcije proti Rusiji
4.27 EU z "bolečimi" sankcijami proti ruskemu gospodarstvu in politični eliti

22.01 Washington napovedal sankcije proti Putinu in Lavrovu

ZDA bodo, tako kot pred tem danes že Evropska unija in Združeno kraljestvo, zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, je danes sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Sankcije bodo prizadele tudi druge člane ruskega vodstva, je napovedala. Dodala je, da je bila odločitev sprejeta v tesnem posvetovanju z zavezniki v EU.

21.00 Vlada sprejela odločitev o omejitvah v slovenskem zračnem prostoru

Vlada je danes na izredni seji o aktualnih razmerah glede ruske vojaške agresije v Ukrajini sprejela odločitev o omejitvah v slovenskem zračnem prostoru. Z njimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata, so sporočili po seji vlade.

Kot so dodali, bo ob tem zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa, omejitve pa ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa.

19.55 Borrell: EU uvaja sankcije tudi proti Putinu in Lavrovu

Zunanji ministri EU so danes na zasedanju v Bruslju na seznam sankcij, ki jih EU zaradi invazije na Ukrajino uvaja proti Rusiji, dodali ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je po zasedanju potrdil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je novinarjem po srečanju ministrov EU v Bruslju povedal Borrell. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU.

Anže Logar: EU sprejela "najhujši paket sankcij" proti Rusiji
Anže Logar | Foto: STA Foto: STA Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo "občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji", je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Logar.

Sveženj obsega tako ukrepe individualne kot tudi sektorske narave. Gre za "najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdaj koli sprejela napram kateri koli državi", je dejal v izjavi za slovenske novinarje.

19.29 Nato po ruskem napadu Ukrajine prvič namešča odzivne sile za skupno obrambo

"To situacijo je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.

18.40 V Ljubljani in Mariboru danes protesti proti vojni v Ukrajini

 V središču Ljubljane se je kljub slabemu vremenu okoli 16. ure zbralo več 100 protestnikov, ki so nasprotovali ruski agresiji nad Ukrajino. Udeleženci so vzklikali različne slogane in peli ukrajinske pesmi. Protestniki so se zbrali tudi v Mariboru.

Čeprav je bil protestni shod sprva načrtovan pred ruskim veleposlaništvom, ga tam ni bilo mogoče izvesti, saj je območje neposredno pred stavbo varovalo večje število policistov, postavili so tudi varnostne ograje.

Organizatorji protestov so sporočili, da je bila postavitev ograj in policijska prisotnost pred ruskim veleposlaništvom "sramotna in zelo nespoštljiva poteza" do Ukrajine, poročajo mediji. | Foto: STA Organizatorji protestov so sporočili, da je bila postavitev ograj in policijska prisotnost pred ruskim veleposlaništvom "sramotna in zelo nespoštljiva poteza" do Ukrajine, poročajo mediji. Foto: STA

Protestniki so zato svoje nestrinjanje najprej izražali pred Moderno galerijo, pozneje pa so se odpravili na shod okoli ograjenega ruskega veleposlaništva ter pot nadaljevali proti Prešernovemu trgu, kjer se je protest po dobri uri tudi zaključil.

17.19 Nemčija domnevno podpira izključitev Rusije iz Swifta

Po tem, ko so takšni sankciji zoper Rusijo nasprotovali, naj bi v Nemčiji obrnili ploščo in podprli izključitev Rusije iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift. Tej potezi je po zadnjih podatkih naklonjen tudi nemški finančni minister Christian Lindner, ki pa opozarja na resne posledice za Nemčijo in druge države. 

Izključitev Rusije iz Swifta številni vidijo kot potezo, ki bi onesposobila ruski bančni sistem. Po lastnih navedbah Swift podpira več kot 11.000 finančnih institucij v več kot 200 državah in ozemljih po svetu, s čimer igra sistemsko vlogo v globalnem gospodarstvu.

Nemški minister za finance Christian Lindner je sicer še danes opozarjal, da izključitev Rusije iz Swifta predstavljala veliko tveganje, da bi Nemčija ostala brez ruskega plina in ostalih surovin iz te države. Za morebitno izključitev sicer ostaja odprt, a morajo biti zavezniki po njegovih besedah pripravljeni na posledice.

17.11 Svet Evrope začasno izključil Rusijo zaradi vojne v Ukrajini

Svet Evrope je danes zaradi napada na Ukrajino iz sodelovanja v vseevropskem organu za človekove pravice začasno izključil vse predstavnike Rusije.

Stalni predstavniki 47 držav članic so se dogovorili, da bodo na pobudo Ukrajine in Poljske Ruski federaciji začasno odvzeli pravico do zastopanja v Svetu Evrope, pri čemer so se sklicevali na 8. člen njegovega statuta, je organ zapisal v izjavi.

16:23 Poljska zapira zračni prostor, sledila bi tudi Češka

Poljski premier Mateusz Morawiecki je sporočil, da bo zaradi ruskega napada na Ukrajino Poljska zaprla svoj zračni prostor za ruske letalske družbe. Prepoved naj bi začela veljati ob polnoči. Poljskemu koraku se želi pridružiti tudi Češka. Velika Britanija je že v četrtek, prvi dan ruske invazije na Ukrajino, v okviru sankcij proti Rusiji letalom ruskega prevoznika Aeroflot prepovedala uporabo britanskega zračnega prostora. Rusija je v odgovor danes prepovedala vstop v svoj zračni prostor vsem britanskim letalom. 

15:40 V Bruslju obnašanje Putina primerjali z ravnanjem nacistov

Ruski predsednik Vladimir Putin želi uničiti Ukrajino, pri čemer trdi, da želi v državi odpraviti nacizem, a se sam obnaša kot nacisti, je danes v Bruslju dejal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.

"Nihče ne ve, kaj je njegov cilj," je Stano odgovoril na vprašanje, kako v EU razumejo cilje vojne v Ukrajini, ki jo je sprožil Putin. Jasno je, kam njegovo ravnanje vodi - uničiti želi Ukrajino in prizadeti Ukrajince, kar je nehumano, necivilizirano in ne sodi v Evropo 21. stoletja, je dodal.

"Nikoli pa ni razglasil, kaj je njegov glavni in končni cilj. Vselej pravi, da preprečujejo genocid, kar je popoln nesmisel, saj ga sam izvaja oziroma ga bo. Govori o tem, da želi v Ukrajini odpraviti nacizem, a se sam obnaša kot nacisti. Vse je v njegovi glavi," je dejal Stano.

14.50 EU naj bi uvedla sankcije proti Putinu in Lavrovu

EU naj bi po navedbah diplomatskih virov na seznam sankcij uvrstila tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova. To bi pomenilo, da bi zanju veljala zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU.

Uvrstitev na seznam sankcij EU ponavadi vključuje tudi prepovedi vstopa v unijo. Glede tega, v kolikšni meri bi bil Putinu in Lavrovu še vedno dovoljen vstop v EU brez omejitev, so danes popoldne krožile sicer različne navedbe.

Zunanji ministri EU naj bi danes potrdili drugi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini, hkrati pa naj bi razpravljali tudi o pripravi naslednjega, tretjega svežnja sankcij.

13.50 Merklova: Invazija na Ukrajino "velika prelomnica" v evropski zgodovini

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je danes obsodila rusko invazijo na Ukrajino in izrazila solidarnost s Kijevom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Za to očitno kršitev mednarodnega prava ni nikakršnega opravičila, zato jo najostreje obsojam," je dejala v Berlinu.

"V teh strašnih urah in dneh sem v mislih in solidarna z ukrajinskim ljudstvom in ukrajinsko vlado," je poudarila in izrazila "popolno podporo" prizadevanjem EU, Nata, Združenih narodov in skupine G7 za hitro ustavitev vojne.

Merklova je bila nemška kanclerka v času, ko je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim. Takrat je poudarila, da je treba ohraniti odprte komunikacije z Moskvo. Danes je opozorila, da je tokrat drugače, saj je sedanji napad usmerjen na celotno Ukrajino.

13.11 Lavrov ob srečanju s separatističnimi voditelji zagovarjal ruska stališča

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je danes v Moskvi sestal s predstavnikoma ukrajinskih proruskih separatistov. Govorili so predvsem o ruski vojaški operaciji v Ukrajini, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Lavrov se je sestal s Sergejem Peresado, namestnikom zunanjega ministra separatistične ljudske republike Doneck, in zunanjim ministrom Vladislavom Deinegom iz ljudske republike Lugansk.

Še enkrat je ponovil stališče ruske vlade, da je bilo vojaško posredovanje Rusije potrebno za osvoboditev separatističnih območij na vzhodu Ukrajine izpod "zatiranja" s strani Kijeva.

Zatrdil je tudi, da po mnenju ruske vlade na teh območjih poteka "genocid" in da bo dokaze predložil Združenim narodom. Ukrajina in Zahod sta obtožbe medtem zavrnila kot propagando, ki naj bi bila le pretveza za opravičevanje ruske invazije na sosednjo državo.

Lavrov je v skladu s skrajno retoriko ruskega predsednika Vladimirja Putina dejal, da je bil namen ruskega napada na Ukrajino "demilitarizacija in denacifikacija" države, še navaja dpa.

"Želimo si, da bi bilo ukrajinsko ljudstvo neodvisno in bi imelo vlado, ki bi predstavljala vso raznolikost te države," je dejal Lavrov. Po ponovni vzpostavitvi "demokratičnega reda" naj bi po njegovih besedah razmere spet omogočale pogajanja.

"Na pogajanja smo pripravljeni v vsakem trenutku, takoj ko se bodo ukrajinske oborožene sile odzvale našemu pozivu in položile orožje," je Lavrov dejal na novinarski konferenci v Moskvi.

Evropa, ZDA in druge zahodne zaveznice medtem menijo, da je Moskva izgubila vsakršno verodostojnost, potem ko so ruski predstavniki več mesecev trdili, da ne nameravajo napasti Ukrajine, kar se je nato vseeno zgodilo.

12.20 Orban obsodil rusko invazijo na Ukrajino

Madžarski voditelj Viktor Orban je po izrednem vrhu EU v Bruslju danes dejal, da države članice EU družno obsojajo rusko vojaško akcijo proti Ukrajini in bodo uvedle enotne sankcije. Ob tem je poudaril še, da "nikomur ne bodo dovolili, da bi Madžarsko pahnil v to vojno," poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Rusija je napadla Ukrajino. Skupaj z našimi zavezniki v EU in zvezi Nato obsojamo rusko vojaško akcijo," je Orban dejal v videoposnetku, ki je bil objavljen na njegovi strani na Facebooku.

"Jasno sem povedal, da se bomo zavzemali za madžarske nacionalne interese in da ne bomo nikomur dovolili, da bi Madžarsko pahnil v to vojno," je še dodal madžarski premier. Voditelji EU so se na vrhu strinjali, da vojna "ne more biti rešitev" v nobeni konfliktni situaciji.

Orban je ob tem poudaril, da so se države članice EU skupaj dogovorile za uvedbo sankcij, ki pa naj ne bi vključevale energije, zato je oskrba Madžarske in drugih držav članic EU z energijo po njegovem še vedno "zagotovljena", poroča dpa.

Orban je dejal še, da so se voditelji EU na vrhu strinjali o pomenu odgovornega ukrepanja, in dodal, da bi "prenagljene in neodgovorne izjave" lahko ogrozile varnost Evropejcev. Povedal je tudi, da je bila sprejeta odločitev, da se več denarja nameni za varnost držav EU, ki mejijo na Ukrajino, vključno z Madžarsko.

Orban se je sicer doslej izogibal kritikam na račun Rusije, saj je v zadnjih letih vzdrževal prijateljske odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Budimpešti je medtem v četrtek zvečer več tisoč ljudi demonstriralo proti Orbanovi politiki, ki po njihovem mnenju podpira Moskvo, še navaja dpa.

Demonstracije so potekale pred ruskim veleposlaništvom v Budimpešti pod geslom "Proti Putinu, za Ukrajino". Vodja madžarske združene opozicije Peter Marki-Zay je ob tem dejal, da bi morala Madžarska v celoti podpreti sankcije EU proti Rusiji.

11.42 Zelenski si želi ostrejših sankcij EU proti Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval EU, naj uvede še strožje sankcije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. "Pritisk na Rusijo se mora povečati," je Zelenski zapisal na Twitterju po pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Voditelji EU so se sicer v četrtek na izrednem vrhu dogovorili o obsežnem svežnju gospodarskih sankcij, ki bodo imele "obsežne in hude posledice" za Rusijo. Kljub temu se voditelji EU za zdaj niso odločili za izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift. So pa napovedali, da bi lahko sankcije še zaostrili.

Najnovejše sankcije EU, ki naj bi jih še danes podrobneje dorekli zunanji ministri EU, zajemajo ruski finančni, energetski in prometni sektor, blago z dvojno rabo ter izvoz in financiranje izvoza.

Von der Leyenova je po vrhu dejala, da je drugi sveženj sankcij, ki ga je EU sprejela ta teden, usmerjen proti 70 odstotkom ruskega bančnega trga, pa tudi proti ključnim podjetjem v državni lasti, vključno z obrambnim področjem. Ti ukrepi bodo po ocenah von der Leynove imeli največji učinek na rusko gospodarstvo in politično elito.

11.32 Kitajska še vedno nasprotuje sankcijam proti Rusiji

Kitajska se je ponovno izrekla proti sankcijam, ki se uvajajo proti Moskvi po ruski invaziji na Ukrajino. "Ponovno poudarjam, da sankcije nikoli niso bile učinkovit način reševanja težav," je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin.

"Upamo, da bodo vse udeležene strani težave rešile z dialogom in pogajanji," je dodal Wang. Peking se je že pred začetkom ruske invazije v četrtek izrekel proti možnosti povračilnih sankcij.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so že v sredo sporočili, da so ZDA od leta 2011 uvedle več kot sto sankcij proti Rusiji in se ob tem vprašali, ali so te ameriške sankcije rešile kakšen problem.

10.59 Rusija prepovedala vstop britanskim letalom v svoj zračni prostor

Potem ko je Velika Britanija v četrtek v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino letalom ruskega prevoznika Aeroflot prepovedala uporabo britanskega zračnega prostora, je Rusija danes prepovedala vstop v svoj zračni prostor za vsa britanska letala. Prepoved velja tudi za tranzitne prelete, so sporočili v Moskvi.

"Uvedena je bila omejitev uporabe ruskega zračnega prostora za vsa letala, ki so v lasti britanskih organizacij, jih te najemajo oziroma ki so registrirana v Veliki Britaniji," je sporočila ruska uprava za zračni promet, poročajo tuje tiskovne agencije.

Prepoved je začela veljati danes ob 11. uri po moskovskem času, to je ob deveti uri po srednjeevropskem času.

Kot so še sporočili iz Moskve, so odločitev sprejeli kot odgovor na odločitev britanskih oblasti.

10.22 V baltskih državah s trgovskih polic umikajo ruske izdelke

Dva največja trgovca, ki delujeta v Estoniji, Litvi in Latviji, Rimi in Maxima, sta napovedala ustavitev prodaje ruskega blaga. Ruske izdelke bosta za nedoločen čas umaknila s prodajnih polic in jih ne bosta več kupovala pri dobaviteljih. Za potezo sta se odločila v znak solidarnosti z Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Podjetji Rimi in Maxima imata v treh baltskih državah, ki mejijo na Rusijo, po več sto trgovin. V primeru obeh trgovskih verig predstavlja delež blaga, ki je proizveden v Rusiji, sicer le majhen del celotne ponudbe, navaja dpa.

Vendar pa je odločitev o ustavitvi prodaje ruskih izdelkov "simboličen korak z jasnim sporočilom", je Rimi navedel v sporočilu za javnost.

Podobne ukrepe so napovedali tudi drugi trgovci v teh treh državah. Nemški trgovec Lidl, ki je dejaven v Litvi in Latviji, je za časopis Deutsche Presse-Agentur v Rigi povedal, da ne bo uvažal izdelkov iz Rusije. Po besedah tiskovnega predstavnika podjetja to velja tudi za izdelke iz Belorusije.

Poteze trgovskih verig so sledile četrtkovemu napadu Rusije na Ukrajino. Del ruskih vojaških sil je v Ukrajino vstopil prek ozemlja Belorusije, zaradi česar so nekateri trgovci svoje ukrepe usmerili tudi proti tej državi.

V odzivu na rusko invazijo je več držav, predvsem zahodnih, proti Rusiji že napovedalo sankcije, s katerimi želijo ohromiti rusko gospodarstvo. Med drugim se je danes v zgodnjih jutranjih urah končalo krizno zasedanje voditeljev voditeljev članic EU, ki so potrdili drugi sveženj obsežnih sankcij. Te obsegajo finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike.

10.12 Tožilec ICC zaskrbljen zaradi razmer v Ukrajini

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je danes izrazil vse večjo zaskrbljenost zaradi razmer v Ukrajini, odkar je Rusija v četrtek začela obsežen napad nanjo. Vpletene strani je pozval k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V izjavi za javnost je sporočil, da pozorno in z "naraščajočo zaskrbljenostjo" spremlja razvoj dogodkov v Ukrajini in regiji. Izpostavil je nujnost, da "vse strani v konfliktu spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu".

V spopade vpleteni stani je opozoril, da lahko ICC "izvaja svojo jurisdikcijo in preiskuje vsako dejanje genocida, zločina proti človečnosti ali vojnega zločina, storjenega na ozemlju Ukrajine od 20. februarja 2014". Vse storilce, torej tiste, ki ukažejo, spodbujajo ali na drug način prispevajo k tem zločinom, lahko sodišče s sedežem v Haagu sodno preganja, je spomnil.

Dejal je, da je ICC prejel številna poizvedovanja "v zvezi z zločinom agresije", vendar pa nad tem domnevnim zločinom v trenutnih razmerah nima jurisdikcije, saj niti Rusija niti Ukrajina nista pogodbenici rimskega statuta ICC. Kljub temu je Ukrajina uradno priznala pristojnost ICC za zločine, storjene na njenem ozemlju.

9.54 V institutu Sipri ocenjujejo, da je uporaba jedrskega orožja malo verjetna

V stockholmskem mednarodnem inštitutu za mirovne raziskave (Sipri) ocenjujejo, da je kljub ruskemu napadu na Ukrajino malo verjetno, da bo ruski predsednik Vladimir Putin uporabil jedrsko orožje. Rusija je imela po oceni Siprija sredi lanskega leta več kot 6.255 kosov jedrskega orožja.

"Ne verjamem, da je jedrska vojna verjetna posledica te krize," je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal direktor instituta Dan Smith. "A če jedrsko orožje obstaja, seveda vedno obstaja tudi ta majhna možnost. In to bi bila katastrofa," je dodal.

Putin je sicer v četrtek v nagovoru ob začetku napada na Ukrajino spomnil, da je njegova država ena največjih jedrskih sil na svetu.

Sipri je v zadnjem letnem poročilu ocenil, da Rusija razpolaga z več kot 6.255 kosi jedrskega orožja, kar je skoraj polovica vsega jedrskega orožja na svetu. Skupno naj bi bilo namreč 13.080 kosov, ki jih ima devet jedrskih sil. ZDA naj bi imele po oceni Siprija 5.550 kosov.

9.13 Francijo skrbi morebitna ruska ofenziva na Moldavijo in Gruzijo

Francija je dan po ruskem napadu na Ukrajino posvarila pred morebitno grožnjo ruske ofenzive na Moldavijo in Gruzijo, obe prav tako nekdanji republiki Sovjetske zveze. Pariz je danes hkrati obsodil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da želi uničiti ukrajinsko državnost.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal, da je ogrožena varnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

"To je totalna vojna. Putin se je odločil (...), da Ukrajino izbriše z zemljevida narodov," je za francoski radio Inter še dejal vodja francoske diplomacije.

7.11 Tudi Kanada uvedla sankcije proti Rusiji

Kanadski premier Justin Trudeau je v četrtek naznanil sankcije proti 58 ruskim posameznikom in organizacijam zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki ga je označil za ogromno grožnjo varnosti in miru po vsem svetu.

Kanadske sankcije zadevajo 31 posameznikov, ki spadajo med rusko državno in gospodarsko elito, in 27 organizacij, med njimi so največje ruske banke in varnostno podjetje Wagner.

Kanada je prav tako prepovedala za približno 550 milijonov dolarjev izvoza v Rusijo. Gre za tehnologijo v letalstvu, informacijsko tehnologijo in opremo za rudarstvo.

Poleg tega je Kanada dala v pripravljenost 3.400 vojakov za napotitev v Evropo, skupaj z letali in ladjami. Ottawa je svoje diplomatsko osebje iz Ukrajine preselila na Poljsko.

"Drzno zaničevanje mednarodnega prava, demokracije in človeških življenj (ruskega) predsednika Vladimirja Putina predstavlja veliko grožnjo varnosti in miru po svetu," je dejal Trudeau.

Premier je povedal, da je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu obljubil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajini.

4.27 EU z "bolečimi" sankcijami proti ruskemu gospodarstvu in politični eliti

Po večurni razpravi se je v Bruslju v zgodnjih jutranjih urah končalo krizno zasedanje voditeljev članic EU, ki so potrdili drugi sveženj obsežnih sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije nad Ukrajino. Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen bodo imele sankcije največji učinek na rusko gospodarstvo in politično elito.

Von der Leynova je po končanem zasedanju na novinarski konferenci orisala dogovorjeni sveženj sankcij, za katere je dejala, da bodo imele "maksimalen učinek na rusko gospodarstvo in politično elito".

Sveženj dogovorjenih sankcij temelji na petih stebrih in obsega finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike. Med drugim vključuje finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.

0.30  Vrh Nata danes o ukrepanju po ruskem napadu na Ukrajino

Voditelji članic zveze Nato bodo danes na kriznem virtualnem zasedanju razpravljali o ukrepanju po ruskem napadu na Ukrajino. Zaveznice so že sprožile postopke za okrepitev svoje varnosti in preprečitev širjenja konflikta v zavezništvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg govori o novi normalnosti v Evropi.

"Rusija je napadla Ukrajino. To je brutalno dejanje vojne," je poudaril Stoltenberg na dan napada po izrednem sestanku veleposlanikov članic Nata. Položaj je opisal z besedami, da je v Evropi sedaj vojna takšne vrste in razsežnosti, za katero se je mislilo, da spada v zgodovino.

Zaveznice so v četrtek sprožile postopke, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil glede nameščanja sil, vključno z Natovimi odzivnimi silami. Namen je preprečiti širjenje konflikta v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar ter napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin