Napad Trumpovih privržencev na kongres: umrli štirje ljudje #foto #video

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa, demokratka Nancy Pelosi je pozvala podpredsednika ZDA Mika Pencea in člane vlade, naj uporabijo 25. amandma k ameriški ustavi za takojšnjo odstavitev Donalda Trumpa s položaja predsednika ZDA.

Če podpredsednik in vlada ne bosta ukrepala, bo kongres sprožil postopek ustavne obtožbe, je dejala Pelosijeva, ki v svojem pozivu ni edina. Pred njo je to zahteval že vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer ter drugi demokratski in republikanski člani ameriškega kongresa.

25.amandma k ameriški ustavi omogoča odstavitev predsednika s položaja, če ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Doslej ga v zgodovini ZDA še niso uporabili.

Kongresniki Trumpa obtožujejo, da je v sredo naščuval svoje podpornike k napadu na kongresno palačo v času formalnega potrjevanja zmage demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah 3. novembra lani.

Trump poraza na predsedniških volitvah ne priznava, ne glede na to, da bo moral 20. januarja, ko se mu izteče mandata, zapustiti Belo hišo. Čeprav je do takrat le še slaba dva tedna, pa bo predstavniški dom, če ne bo prej ukrepala Trumpova vlada, verjetno zares vložil že drugo ustavno obtožbo Trumpa.

Prvo si je Trump prislužil lani zaradi pritiska na Ukrajino, da v zameno za nadaljevanje vojaške pomoči proti Rusiji uvede preiskavo Bidna, ki je leta 2019 zanesljivo vodil pred Trumpom v anketah, čeprav Biden takrat še ni niti osvojil demokratske predsedniške nominacije. Republikanska večina v senatu je na koncu Trumpa oprostila obtožbe. Tokrat nima tako trdne podpore kot lani, piše STA.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je danes podprl trditve svojega zaveznika, ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevarah na ameriških predsedniških volitvah. Ob tem je posvaril, da bi se kaos, ki je pretresel Washington, lahko ponovil tudi ob volitvah v Braziliji prihodnje leto, poročajo tuje tiskovne agencije.

Skrajno desni predsednik, ki se ga je že prijel vzdevek Tropski Trump, je goreč podpornik odhajajočega ameriškega predsednika in je to ostal tudi po tem, ko se je Trump znašel pod plazom kritik iz sveta zaradi podžiganja tistih, ki so v sredo nasilno vdrli v ameriški kongres.

"Kaj je v osnovi povzročilo to krizo? Pomanjkanje zaupanja v volitve," je privržencem pred predsedniško palačo danes dejal Bolsonaro. "Zaradi pandemije so okrepili glasovanje po pošti in nekateri so volili trikrat, štirikrat. Volili so tudi mrtvi. Bilo je ohlapno. Nihče tega ne more zanikati," je poudaril.

Ameriški volilni uradniki, ameriške zvezne države in sodišča so sicer zavrnili Trumpove očitke o volilnih prevarah.

A Bolsonaro je očitno odločen stati Trumpu ob strani do konca. Analitiki ocenjujejo, da je Trumpov poraz osamil Bolsonara, ki je svoj vzpon gradil med mandatom odhajajočega ameriškega predsednika, zmanjšal pa je tudi njegove možnosti za ponovno izvolitev na volitvah prihodnje leto.

Številni brazilski komentatorji so ob sredinih posnetkih iz Washingtona ugibali, da bi lahko Brazilijo čakala podobna usoda, če bo Bolsonaro prihodnje leto poražen. Brazilski predsednik je te skrbi še podžgal, ko je ponovil kritiko brazilskega elektronskega sistema za volitve, ki po njegovem mnenju omogoča volilne prevare. Opozoril je, da se bo Brazilija znašla v še hujših težavah kot ZDA, če ne bo znova uvedla papirnatih glasovnic, piše STA.

V ZDA se danes nadaljujejo obsodbe ravnanja predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je v sredo svoje podpornika pozval, naj gredo nad ameriški kongres.Obsojajo ga nekdanji člani njegove vlade, sedanji pa pozivajo, naj obsodi nasilje, med njimi vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Chad Wolf.

Wolf je Trumpa in druge izvoljene uradnike pozval, naj ostro obsodijo nasilje, ki se je v sredo zgodilo v kongresu. Trump je med pohodom na ameriški kongres objavil nekaj sporočil za javnost, vendar v njih ni obsodil nasilja. Svoje podpornike je sicer pozval, naj bodo mirni, a jih hkrati pohvalil in ponavljal neutemeljene obtožbe o volilnih prevarah.

Člani ameriške administracije, kot je Wolf, so sicer že razmišljali o odstopu, še preden se jim mandat konča 20. januarja, ko bo zaprisegel novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden. Po besedah analitikov ostajajo na položaj predvsem za to, da bi v administraciji ostalo še nekaj razumnih ljudi, saj nihče ne more predvideti naslednjih potez Trumpa, obkroženega zgolj z odvetnikom Rudyjem Giulianijem in sinom Donaldom Trumpom mlajšim, piše STA.

Ameriška policija išče podpornike predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki so v sredo nasilno vdrli v poslopje ameriškega kongresa. Po poročanju ameriške televizije Fox News napadalcem na kongres grozi do 10 let zaporne kazni. Doslej so aretirali 68 ljudi. V ameriški javnosti se je že razvnela razprava, kako je lahko prišlo do sredinih dogodkov.

Šef policije Washingtona Robert Contee je na današnji novinarski konferenci dejal, da so v sredo in danes zjutraj aretirali skupaj 60 moških in osem žensk, pri čemer je le ena oseba iz prestolnice.

Potrdil je, da so med napadom umrle štiri osebe. Identificiral je 35-letno veteranko ameriških zračnih sil Ashli Babbitt iz Marylanda, ki jo je ustrelil kongresni policist. Gre za pripadnico gibanja teorije zarote QAnon, ki podpira Trumpa. Contee je dodal, da sta umrla še 50- in 55-letni moški ter 34-letna ženska, vendar zaradi nedoločenih zdravstvenih težav in ne zaradi strelnega orožja.

Ameriška policija ima sicer pri iskanju napadalcev na voljo bogato zalogo njihovih fotografij, s katerimi obiskuje hotele, restavracije, postaje, letališča in iščejo napadalce na kongres. "Vse bomo identificirali in našli, Vsak bo odgovarjal," je zagotovil Contee, piše STA.

Več ministrov ameriške vlade je že v sredo razpravljalo o možnosti odstavitve predsednika ZDA Donalda Trumpa, potem ko so njegovi podporniki vdrli v stavbo kongresa, poročajo ameriški mediji. V skladu z določili 25. amandmaja k ameriški ustavi bi Trumpa razglasili za nezmožnega vodenja države, oblast pa bi prevzel podpredsednik Mike Pence.

Foto: Reuters

Tako bi Pence v skladu z določili 25. amandmaja na seji vladnega kabineta predlagal odstavitev predsednika, ker da ni zmožen opravljanja dolžnosti, ker se ne more sprijazniti s porazom na volitvah 3. novembra, ampak vztraja, da jih je izgubil zaradi množičnih volilnih prevar, podpornike pa vzpodbuja k protestom.

Predsedniška pooblastila bi nato predali podpredsedniku, ki bi državo vodil do 20. januarja, ko bo zaprisegel novoizvoljeni predsednik Joe Biden. Postopek bi moral voditi podpredsednik, pri tem pa bi ga morala podpreti večina ministrov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Postopek 25. amandmaja k ameriški ustavi je predviden za izjemne primere, ko je predsednik začasno ali trajno onesposobljen, pa tudi za primer njegove odstavitve ali odstopa. Doslej je bil uporabljen le po atentatu na Johna F. Kennedyja leta 1963, ko je vodenje države prevzel tedanji podpredsednik Lyndon B. Johnson.

Amandma je bil sprejet v času Kennedyjevega predhodnika Dwighta D. Eisenhowerja, ki je med predsedovanjem utrpel več infarktov. Na ta način so hoteli določiti jasno pot prevzema oblasti v nujnih primerih. Dotlej namreč ta pot ni bila jasno določena z ameriško ustavo in je obstajal le dogovor, da če bo Eisenhower onesposobljen, bo oblast prevzel tedanji podpredsednik Richard Nixon.

Kot poroča ameriška televizijska mreža CNN, naj bi se več voditeljev republikanske stranke nagibalo k uporabi tega amandmaja za razglasitev Trumpa za nesposobnega opravljanja dolžnosti, potem ko so v sredo protestniki po njegovih vzpodbudah vdrli v stavbo kongresa. O tem naj bi se pogovarjali tudi ministri Trumpovega kabineta, vendar pa so pogovori še v neformalni fazi. O tem sta ob CNN poročali tudi televiziji CBS in ABC.

Več demokratskih predstavnikov v kongresu pa medtem poziva tudi k novemu impeachmentu Trumpa. Kongresnica Ilhan Omar je že sporočila, da že pripravlja pobudo, da bi kongres odstavil predsednika. Pobudi se je javno pridružila tudi Alexandra Ocasio Cortez.

Čeprav bi bil ta postopek verjetno najbolj primeren, saj bi Trumpa na ta način za vedno odstranili iz politike, pa je za izpeljavo tega postopka dva tedna pred predajo oblasti Bidnu verjetno premalo časa. Zato bi bil postopek po 25. amandmaju najbolj učinkovit, poroča CNN.

Kot poroča AFP, so demokratski kongresniki v odboru predstavniškega doma za pravosodje v pismu že pozvali Pencea, naj ukrepa in odstavi Trumpa zaradi dejanja upora in poskusov spodkopavanja demokratične ureditve. Izpostavili so, da je Trump v sredo v svojem raztresenem govoru razkril, "da ni mentalno zdrav in da še vedno ni sposoben dojeti in sprejeti rezultatov volitev". (STA)

Ameriški kongres je danes v nadaljevanju zasedanja, ki je bilo v sredo za nekaj časa prekinjeno zaradi vdora privržencev predsednika Donalda Trumpa v Kapitol, potrdil zmago demokrata Joeja Bidna za predsednika ZDA in Kamale Harris za podpredsednico. S tem je končan postopek potrjevanja izida volitev. Biden bo prisegel 20. januarja.

Trumpu je uspelo razjeziti tudi korporacije. Predsednik nacionalnega združenja predelovalne industrije Jay Timmons je v imenu 14 tisoč podjetij, ki jih zastopa, med njimi Exxon Mobila, podpredsednika Pencea pozval, naj zaradi ohranitve demokracije razmisli o uporabi 25. amandmaja k ustavi. Ta omogoča odstranitev predsednika, ki ni sposoben opravljati svojega dela.

Oglasili so se tudi številni glavni izvršni direktorji podjetij, kot so General Motors, Google, JP Morgan Chase in druga, ki so ostro obsodili nasilje v kongresu. (STA)

Demokratska kongresnica Ilhan Omar iz Minnesote je sporočila, da pripravlja točke ustavne obtožbe predsednika Turmpa zaradi spodbujanja nasilja. "Preprosto ga ne moremo več pustiti na položaju. Gre za ohranitev naše republike," je tvitnila. Podprli so jo kolegica Alexandria Ocasio Cortez in drugi demokratski kongresniki.

K odstranitvi Trumpa je pozval tudi republikanski guverner Vermonta Phil Scott. "Predsednik napada tkivo naše demokracije in načela naše republike. Preveč je preveč. Trump mora odstopiti ali pa ga je treba odstraniti s položaja," je tvitnil republikanec. (STA)

Nekdanji predsednik Bill Clinton je dejal, da je napad na kongres posledica štirih let zastrupljanja politike, povzročil pa ga je Trump skupaj s številnimi podporniki v kongresu. Nekdanji predsednik Barack Obama je dejal, da gre za sramoto, nasilje pa pripisal predsedniku, ki "laže o izidu volitev", ter pozval kongres, naj opravi svojo dolžnost in potrdi Bidnovo zmago. (STA)

Foto: Reuters

Nekdanji Trumpov obrambni minister James Mattis je v odzivu na dogajanje sporočil, da je predsednik zlorabil položaj za uničenje zaupanja v ameriške volitve in zastrupitev spoštovanja do sodržavljanov.

"Naša ustava in republika bosta šli čez ta madež in spet bomo stopili skupaj v nikoli dokončanem prizadevanju za bolj popolno zvezo. Trump pa bo zasluženo ostal brez države," je sklenil upokojeni general.

Napad na kongres je ostro obsodilo vodstvo republikanske stranke. Njen nacionalni odbor je sporočil, da to ni izraz domoljubja, ampak terorizma. "Zloraba zastave za neosnovane teorije zarote je sramota in vsakemu dostojnemu Američanu bi moralo biti zaradi tega slabo," je sporočil komunikacijski direktor odbora Michael Ahrens. (STA)

Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer je dejal, da Trump nosi velik del odgovornosti za vdor drhali. 6. januar 2020 je označil za madež na ameriški demokraciji, ki ji bo v večno sramoto.

Glede na uvodne nagovore senatorjev so Trumpovi podporniki z nasiljem dosegli nasprotni učinek. Več republikancev, ki so nameravali vložiti ugovor na zmago demokrata Josepha Bidna, je sporočilo, da zaradi nasilja zdaj ugovora ne bo.

Republikanec Mike Lee iz Utaha je kolege in javnost ponovno spomnil, da kongres nima nobenih drugih pooblastil kot pa to, da odpre kuverto z izidom volitev elektorjev 14. decembra in razglasi zmagovalca Josepha Bidna.

Ameriški senat je sinoči po odstranitvi podpornikov predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki so nasilno vdrli v kongresno palačo, nadaljeval razpravo pred potrditvijo izida predsedniških volitev 3. novembra. Senatorji so najprej s 93 glasovi proti šestim zavrnili ugovor na izid volitev v Arizoni.

Proces se nadaljuje v senatu z razpravo o ugovoru na izid v Pensilvaniji, mogoči pa so še ugovori na izide v drugih državah. Pred nasiljem je ugovore napovedalo 12 senatorjev, pri Arizoni jih je potem ostalo le šest.

Predstavniški dom lahko glasuje o ugovorih svojih republikancev šele po tem, ko senat konča svoje delo, kar pomeni, da se bo zasedanje nadaljevalo še več ur.

Spremenilo se ne bo nič in podpredsednik ZDA Mike Pence bo na koncu procesa pred obema domovoma kongresa objavil rezultat izida glasovanja elektorjev, ki je bilo opravljeno že 14. decembra in na katerem je demokrat Joe Biden dobil 306 elektorjev proti 232 za Trumpa. Pence nima nobenih pooblastil za vplivanje na izid, kar je priznal tudi javno, preden je izbruhnilo nasilje.

Republikanec Josh Hawley je sicer vztrajal in povedal, da še vedno ugovarja izidu volitev v Pensilvaniji, čeprav sam prihaja iz Misurija. Nasilje je zavrnil, nato pa nanizal iste neutemeljene obtožbe o volilnih prevarah, s katerimi je Trump dva meseca podžigal svoje podpornike in jih spravil do napada na kongres.

Premislila si je med drugimi sveža poraženka senatnih volitev v Georgii Kelly Loeffller, ki sicer do zdaj svojega poraza proti demokratu Raphaelu Warnocku tudi še ni priznala. Loeffllerjeva je dejala, da ugovora ne bo vložila ravno zaradi nasilja.

Senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki se je iz ciničnega Trumpovega kritika leta 2016 prelevil v njegovega najodločnejšega podpornika, je dejal, da je igre konec in da je Biden legitimni predsednik ZDA. "Ne štejte me zraven. Kar je preveč, je preveč," je dejal Graham.

Senator Mitt Romney je kolege pozval, naj ne ugovarjajo in naj raje volivcem povedo resnico, da je na volitvah pošteno zmagal Biden.

Po Arizoni, kjer sta ugovor vložila senator Ted Cruz in kongresnik Paul Gosar, so v senatu začeli debatirati o ugovoru Hawleyja na izid volitev v Pensilvaniji. Napovedanih je še nekaj ugovorov na izide v državah, kot so Wisconsin, Michigan in Georgia.

Nasilni vdor v kongres je pretresel Washington in svet, vendar procesa potrditve Bidnove zmage nad Trumpom ni ustavil. Policija je po začetku policijske ure aretirala 30 ljudi, pred tem pa 15. Do sinoči so v bolnišnice odpeljali 13 ranjenih, ena ženska pa je umrla zaradi policijskega strela v prsi.

Washingtonu je priskočil na pomoč guverner New Yorka Andrew Cuomo, ki v prestolnico do konca Bidnove inavguracije, ki bo 20. januarja, pošilja tisoč pripadnikov nacionalne garde. Podobno ukrepajo tudi druge zvezne države ZDA.

Odgovornost za nasilje Trumpu pripisujejo tudi nekateri republikanci, saj je predsednik med svojim govorom pred začetkom zasedanja kongresa podpornike poslal nad kongres s pozivom, naj odstranijo šibke kongresnike. Poleg tega že dva meseca zavaja podpornike s trditvami o volilnih prevarah, ki jih ni mogel dokazati na sodiščih, ker jih ni bilo.

V ozadju kongresnega zasedanja se vrstijo skrb vzbujajoče novice iz Bele hiše. Televizija CNN poroča, da Trumpa "počasi zapušča pamet", ker se vse bolj zaveda, da ga krivijo za nasilje. Podobno poroča tudi New York Times, ki navaja neimenovanega predsednikovega svetovalca. Trump naj bi ves dan napeto spremljal nasilje v kongresu in ni bilo mogoče komunicirati z njim.

Trumpovo obnašanje je zaskrbelo zaposlene v Beli hiši in ministre, ki pripravljajo odstopne izjave. Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Sarah Matthews je sporočila, da odstopa s položaja, in dodala, da ZDA potrebujejo miren prenos oblasti. Pred njo je odstop naznanila vodja kabineta prve dame ZDA Melanie Trump Stephanie Grisham.

Odstope pripravljajo ministri, kar je zaskrbelo vodjo senatne večine Mitcha McConnella, ki jih je prek svoje žene, ministrice za transport Elaine Chao, prosil, naj ostanejo na položaju vsaj do četrtka, ko se bo položaj umiril. McConnell je isti poziv naslovil tudi na uslužbence Bele hiše.

Odstopno izjavo naj bi pripravljali svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien, njegov namestnik Matt Pottinger, namestnik vodje kabineta Bele hiše Chris Liddell in med drugim tudi McConnellova žena Elaine Chao.

Televizija CBS ob tem poroča, da so se sestali nekateri ministri Trumpove vlade in da razpravljajo o uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi za odstranitev Trumpa s položaja. Za to potrebujejo tudi podpredsednika Pencea, ki bi vladal do 20. januarja. (STA)

Twitter se je po zadnji objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa odločil, da mu zapre dostop do računa za najmanj 12 ur. Facebook je nato Trumpov račun zaprl za 24 ur. Napad njegovih privržencev na ameriški kongres sta med drugimi obsodila državni sekretar ZDA Mike Pompeo in nekdanji predsednik George Bush ml.

Foto: S. C. (zajem zaslona)

Pompeo je sporočil, da sta nezakonitost in divjanje nesprejemljiva tako doma kot po svetu. "Kriminalce, ki so bili vpleteni v to divjanje, moramo hitro kaznovati. Potoval sem po številnih državah in vedno podpiral pravico do mirnega protesta, vendar pa nasilje, ogrožanje varnosti drugih, ni sprejemljivo," je sporočil Pompeo.

"Tako se volilne izide zavrača v banana republikah, ne pa v naši demokratični republiki. Zgrožen sem nad lahkomiselnim obnašanjem nekaterih političnih voditeljev po volitvah in nad pomanjkanjem spoštovanja do naših ustanov, tradicij in policije," se je na nasilje Trumpovih podpornikov odzval nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši.

Twitterju je bilo dovolj, ko je Trump celo po objavi videa, v katerem je podpornike pozval, naj gredo domov, ponovno tvital proti volitvam. "Take stvari se dogajajo, ko se sveta volilna zmaga z veliko večino tako zlobno odvzame velikim patriotom, s katerimi se je predolgo slabo in nepošteno ravnalo," je tvitnil Trump in Twitter ga je za 12 ur blokiral.

Ob tem so opozorili, da mu bodo trajno zaprli račun, če bo nadaljeval kršenje pravil tega družbenega omrežja. "Zahtevali smo umik treh tvitov Donalda Trumpa zaradi ponovljenih in hudih kršitev naše politike integritete. To pomeni, da bo po odstranitvi teh tvitov račun @realDonaldTrump blokiran 12 ur. Če tviti ne bodo odstranjeni, bo račun ostal blokiran /.../ Nadaljnje kršitve bodo pomenile trajno ukinitev računa @realDonaldTrump," so sporočili s Twitterja.

Republikanski senator iz Utaha Mitt Romney je dogajanje v kongresu pripisal "ranjenemu ponosu sebičnega človeka in ogorčenju njegovih podpornikov, ki jih je namerno zavajal zadnja dva meseca". "Tisti, ki še naprej podpirajo nevarno Trumpovo igro z nasprotovanjem legitimnim izidom volitev, bodo za vedno obveljali za sokrivce za napad na našo demokracijo, ki nima primerjave," je sporočil Romney.

Prva dama ZDA Melania Trump se glede nasilja v Washingtonu še ni opredelila, je pa medtem odstopila vodja njenega kabineta Stephanie Grisham. "Bilo mi je v čast služiti državi v Beli hiši. Zelo sem ponosna, da sem bila del misije gospe Trumpove za pomoč otrokom, in ponosna na številne dosežke administracije," je sporočila Grishamova. (STA)