Največje evropsko pristanišče se utaplja v kokainu

Rotterdam in Antwerpen v sosednji Belgiji sta bila glavni vstopni točki za Evropo, ki ju je uporabljal mamilarski superkartel s sedežem v Dubaju, ki je nadzoroval tretjino evropske trgovine s kokainom in ga je novembra razbil evropski policijski urad Europol.

Pretok kokaina se ni zmanjšal

Kljub temu pa se pretok kokaina ni zmanjšal. Razlog za tako velik porast zasegov kokaina je občutljivo vprašanje, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Scheringa. "Zdi se, da je v Evropi veliko kupcev, in če je povpraševanje, je tudi ponudba," je nadaljeval.

Rotterdam je sicer že sprejel pomembne ukrepe, da bi preprečil pot belega prahu v Evropo, zlasti s poostrenimi carinskimi pregledi. Vseeno pa je Scheringa priznal, da ne ve, ali obstaja prava rešitev za problem, dokler bodo ljudje še naprej uživali kokain.

Novice Staršema, ki sta stanovanja kupovala z denarjem od sinove preprodaje drog, odvzeli nepremičnine

Župan pristanišča si želi, da bi pristaniške oblasti pregledale vse zabojnike iz Latinske Amerike

Tudi župan Rotterdama Ahmed Aboutaleb je obžaloval dejstvo, da se pristaniško mesto utaplja v kokainu, in obsodil nasilje, ki spremlja trgovino z mamili. Želi si, da bi pristaniške oblasti pregledale vse zabojnike, ki prihajajo iz Latinske Amerike. Scheringa pa je v luči tega dejal, da je največji izziv najti dobro ravnovesje med hitrostjo logistike in pregledom zabojnikov.

Kriminalne združbe uporabljajo prefinjene metode za pošiljanje kokaina prek Rotterdama, pri čemer se pogosto zanašajo na notranje informacije, je dejala strokovnjakinja za droge pri pristaniški policiji Romilda Schaaf. Kokain je običajno skrit v zabojnikih, včasih pa tudi pod ladjami, v odprtinah pod vodno gladino, kjer ga nato najdejo potapljači.

Novice Srba ugrabila slovenskega državljana, uspelo mu je pobegniti

"To je lahko zaslužen denar, vendar ne vodi nikamor"

Scheringa je povedal, da so letos v pristanišču zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili, aretirali več kot 70 ljudi, med njimi pa so tako člani tolp kot zaposleni v pristanišču. Pojasnil je, da tolpe pristaniškim delavcem in uradnikom plačujejo do 100 tisoč evrov, da pomagajo prepeljati velike pošiljke. "To je lahko zaslužen denar, vendar ne vodi nikamor. Če enkrat rečeš da, ne moreš več reči ne," je opozorila Schaafova.

Nizozemski cariniki medtem vztrajajo, da so za zajezitev poplave kokaina pomembni dobri stiki z izvornimi državami, boj proti korupciji pristaniških uslužbencev pa tudi več pregledov zabojnikov.