Najbolj bogati med krizo še bolj obogateli

Izkazalo se je, da je gospodarsko okrevanje leta 2012 v ZDA povsem obšlo srednji razred. Zaradi visokih cen delnic, naraščanja cen nepremičnin in vse višjih korporativnih dobičkov so po koncu recesije v ZDA bogati postali še bogatejši. Odstotek dohodka, ki je šel v roke deset odstotkov najbogatejših, je najvišji, odkar je ameriška vlada pred stoletjem začela zbirati relevantne podatke, je pokazala raziskava. Ekonomista Emmanuel Saez in Thomas Piketty sta ugotovila, da je en odstotek najbogatejših zaslužil 22,5 odstotka skupnega ameriškega dohodka, kar je prav tako eden najvišjih odstotkov od leta 1913, ko so ZDA uvedle davek na dohodek.

En odstotek najbogatejših je med recesijo izgubil okoli 36 odstotkov dohodka, v času okrevanja po recesiji se jim je dohodek povečal za skoraj enak odstotek, za 31 odstotkov. Ostalim 99 odstotkom Američanov je padel za 12 odstotkov, med okrevanjem pa narasel le za 0,4 odstotka. To pomeni, da je od uradnega konca recesije junija 2009, sta odkrila Saez in Piketty, 95 odstotkov vsega dohodka šel v roke enega odstotka najbogatejših.

Bogati vse bogatejši, revni vse revnejši ZDA imajo med prvo deseterico najbogatejših Zemljanov kar pet predstavnikov. Premoženje Billa Gatesa, Warrena Buffetta, Larryja Ellisona, Charlesa in Davida Kocha je skupaj ocenjeno na 231,5 milijarde dolarjev. Prihodki tistih v enem odstotku najbogatejših so lani porasli za 20 odstotkov, dohodki 0,01 odstotka najbogatejših pa za 32 odstotkov. Dohodki preostalih 99 odstotkov so med letoma 2009 in 2011 zaradi visoke brezposelnost in slabih plač stagnirali, lani pa zrasli, vendar le za en odstotek.

Ekonomista sta prepričana, da so dohodki zdaj enako, če ne še bolj, skoncentrirani kot pred veliko depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja. "Ti rezultati kažejo, da je velika recesija delež največjih prihodkov zmanjšala le začasno ter da ne bo prinesla preobrata pri dramatičnem povečanju dela najvišjih prihodkov, ki so se zgodili v 70. letih 20. stoletja," je povedal Saez, profesor na univerzi Berkeley. Kriza je tako prinesla nadaljevanje tega, kar se je dogajalo zadnja desetletja – prenos bogastva od večine k že sicer bogati manjšini.

Neenakost v Sloveniji med manjšimi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem letošnjem poročilu ugotavlja, da je kriza po svetu poglobila družbeno neenakost med ljudmi, da je deset odstotkov najbogatejših ljudi v članicah OECD zaslužilo v povprečju 9,5-krat več kot najrevnejših deset odstotkov. Razlika med najrevnejšimi in najbolj bogatimi je največja v Čilu, Izraelu, Mehiki, Turčiji in ZDA, najnižja pa na Islandiji, v Sloveniji, na Norveškem in Danskem.