Nedelja, 11. 1. 2015, 8.08
8 let, 7 mesecev
Na ulicah Pariza se je zbralo okoli milijon in pol ljudi (video)
To je največja manifestacija v zgodovini Francije, poroča Le Figaro. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na zbrane podatke po vsej državi, je na ulice po Franciji skupaj prišlo okoli 3,3 milijona ljudi.
Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil shod v Parizu "dogodek brez primere" in da uradne ocene o številu udeležencev "ni mogoče podati".
Na Hollandovi levi sta na pohod med drugimi krenila nemška kanclerka Angela Merkel in palestinski predsednik Mahmud Abas, na njegovi desni pa izraelski in britanski premier Benjamin Netanjahu in David Cameron. Prišel je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Cameron je pred začetkom shoda menil, da bo nasilje skrajnežev svet ogrožalo še mnogo let. "V Britaniji se soočamo z zelo podobno grožnjo, grožnjo fanatičnega ekstremizma," je dejal. Italijanski premier Matteo Renzi pa je menil, da je Evropa močnejša kot strah, v Parizu pa so se zbrali, da bi skupaj poslali sporočilo, da bo zmagala v boju proti terorizmu.
Italijanski premier Matteo Renzi pa je dejal, da je Evropa močnejša kot strah, v Parizu pa so se zbrali, da bi skupaj poslali sporočilo, da bo Evropa zmagala v boju proti terorizmu.
Voditelji, ki so se žrtvam poklonili z minuto molka, so na krajši pohod krenili v bližini prostorov satiričnega tednika Charlie Hebdo, kjer sta napadalca ubila 12 ljudi. Iz druge smeri pa so povorko povedli svojci žrtev napadov v Parizu.
Nepregledne množice so zajele pariške ulice, spontano ploskale, pele francosko himno in nosile napise "Jaz sem Charlie". Mnogi so vzklikali "Charlie! Charlie!" v spomin na ubite karikaturiste tednika.
Shode solidarnosti so pripravili tudi drugod po svetu. V V Berlinu se je zbralo okoli 18.000 ljudi, v Bruslju 20.000, na Dunaju pa okoli 12.000 ljudi.
Erjavec pa je v pisni izjavi za medije poudaril, da ne smemo izpred oči izgubiti dejstva, da se takšni napadi dogajajo po vsem svetu. "Trdno smo prepričani, da odgovor na grožnje, ki jih sodobni civilizaciji predstavlja terorizem, ne more biti zgolj represivne narave, temveč mora v svojem odzivu mednarodna skupnost nasloviti tudi okoliščine, ki lahko vodijo v radikalizacijo, nasilni ekstremizem in terorizem," meni zunanji minister.
A opozarja, da prizadevanja za okrepljeno varnost ne smejo postati edino vodilo naših ravnanj in ob rob potisniti temeljne človekove pravice in svoboščine. "Napad v Parizu je bil tudi napad na svobodo govora, izražanja in medije. Politična satira je pomemben element slednjih in nenazadnje eden od pokazateljev demokratičnosti družbe. Pravica do svobode in varnosti, svoboda verskega in drugega prepričanja, svoboda misli in izražanja, svoboda združevanja, so univerzalnega značaja in jih ni mogoče odreči ali kratiti nikomur," je prepričan Erjavec.
Poudaril je še, da terorizma ne smemo povezovati z nobeno religijo, raso ali prepričanjem.
K množični udeležbi so francoske muslimane pozvale francoske islamske skupnosti, ki so napade ostro obsodile. Za varnost je sicer skrbelo več kot 5500 policistov in vojakov. Samo 2200, tudi ostrostrelci, jih je varovalo pohod solidarnosti, ki se je začel na Trgu republike v središču Pariza.
Zborovanja se tako ni udeležila vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ker ga po njenih besedah organizirajo stranke, "ki predstavljajo tisto, kar Francozi sovražijo – strankarstvo, agitatorstvo in spore". Lasten pohod bo njena stranka pripravila v kraju Beaucaire na jugu države.
Mediji so sprva poročali, da je vabilo na shod zaradi zdravstvenih težav odklonil tudi vodja konservativne UMP, nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, a se je množičnega zborovanja vendarle udeležil.
Zborovanja v spomin na žrtve napadov pripraviljajo po vsem svetu, od Londona, Berlina in Madrida do Washingtona, New Yorka in Kanade.