Na Trgu nebeškega miru ob obletnici napeto

Kitajske oblasti so pred obletnico blokirale dostop do več Googlovih spletnih strani. Hkrati je na pekinških ulicah videti povečano prisotnost policije, ki je v zadnjih tednih v povezavi z obletnico krvavih dogodkov do zdaj aretirala več deset ljudi, med njimi tudi znanega borca za človekove pravice Pu Zhiqianga. Tuje novinarje so usmerili stran od trga, ljudi, ki gredo mimo, pa pregledujejo.

Protestniki so leta 1989 zahtevali politične reforme, a po tem, ko je znotraj partije prevladala trda linija pod vodstvom Deng Xiaopinga, so proteste krvavo zatrli. Oblasti dogodke pred 25 leti klasificirajo kot protirevolucionarne nemire in ob obletnici ne pripravljajo nobenih spominskih slovesnosti.

Reformna gibanja zatrta v kali Po protestih, ki so se končali s krvavim posredovanjem vojske, so v Pekingu odločili, da bodo morebitne podobne grožnje svoji oblasti preprečili tako, da bodo še okrepili obsežen aparat "javne varnosti" in izboljšali življenjski standard državljanov.

Dogodki iz Pekinga, kjer je bilo po nekaterih podatkih ubitih več sto ljudi, po drugih celo več tisoč, se niso ponovili, a je vsakršno reformno gibanje, ki se pojavi, zatrto v kali.

Ekonomska svoboda za politično sodelovanje "Danes ima kitajska vlada boljše metode za obvladovanje ljudskih nemirov kot leta 1989," meni Wu'er Kaixi, eden od študentskih voditeljev na protestih, ki je bil drugi najbolj iskan človek na Kitajskem, preden je pobegnil na Tajvan.

"Preprosto so se odločili za dogovor – mi vam damo ekonomsko svobodo, vi pa nam dajte politično sodelovanje," je pojasnil Wu'er. "Krepijo tudi svojo oblast, svoje policijske in protiizgredniške sile ter nadzor nad družbenimi dejavniki," je dodal oporečnik.

Tiha družbena pogodba Razvoj, ki se je začel s politiko gospodarskih reform in odpiranja pred več kot tremi desetletji, je več sto milijonom Kitajcem omogočil, da so se izkopali iz revščine. S tem so podpisali tiho družbeno pogodbo, s katero so se jim močno izboljšali življenjski standard ter osebne in družbene pravice, politično oblast pa so prepustili partiji.

Z naraščajočo blaginjo se protesti sicer niso končali – kot ugotavlja kitajska akademija za družbene vede, se je leta 2010 zgodilo vsaj 180 tisoč incidentov, glavni razlogi zanje pa so prilaščanje zemljišč, onesnaževanje, delavske pravice in cenzura.

Nezadovoljstvo med 1,3 milijarde Kitajci se ne širi samo zaradi zamer do oblasti, temveč tudi zaradi hitrega širjenja informacij na svetovnem spletu. "Ljudje so lačni informacij. Poleg tega premikajo meje v vseh smereh," meni Wu'er.

Čeprav nezadovoljstvo med ljudmi oblastem povzroča sive lase, jih le delček zahteva konec enopartijskega sistema. "So ljudje, ki pravijo: Ne, bistvo težav je komunistična partija, ki mora oditi. Vendar niso v večini, še zdaleč ne," pojasnjuje profesor David Goodman s sydneyjske univerze. "Dokler se sistem ne spopada z gospodarskimi izzivi, dokler družba ne razpada in dokler režim lahko financira rast, infrastrukturo in razvoj, težav ni," dodaja.

Sporočilo partije: Ne izzivajte Dogodki na Trgu nebeškega miru so pustili posledice v Pekingu, zato se oblasti danes izogibajo uporabi sile, čeprav ta možnost ostaja na mizi, meni Wang Dan, študentski voditelj, ki je v zaporu preživel pet let, preden so mu dovolili oditi v ZDA.

Danes bi bilo nasilno zatrtje morebitnih protestov težje, saj se novice hitro širijo po svetovnem spletu in prek mobilnih telefonov. Za zdaj oblasti množice obvladujejo z nenasilnimi prijemi, je pa v ozadju vselej prisotna grožnja s silo. "Partija v bistvu sporoča ljudem, naj ne izzivajo," meni politični analitik Steve Tsang z univerze v Nottinghamu.