Srbski epidemiolog potrdil: Umrlo je več ljudi, kot smo mislili

Iz Rusije poročajo, da je prvi dve fazi kliničnih preizkusov uspešno prestalo še drugo rusko cepivo proti covidu-19. Iz državnega raziskovalnega centra za virologijo in biotehnologijo Vektor v Sibiriji so sporočili, da so uspešno testirali cepivo EpiVacCorona.

V centru so za rusko tiskovno agencijo Interfax povedali, da sta prvi dve fazi kliničnih testov dokazali "učinkovitost in varnost cepiva".

Rusija je 11. avgusta sporočila, da so prvi na svetu registrirali cepivo proti covidu-19 z imenom Sputnik V. Vest je vzbudila zaskrbljenost med zahodnimi znanstveniki, da je bilo cepivo, ki ga je razvil moskovski raziskovalni center Gamaleja, odobreno še pred izvedbo vseh potrebnih kliničnih preizkusov, poroča STA.

Iz Vektorja so danes še sporočili, da bo končne ugotovitve o učinkovitosti cepiva EpiVacCorona, ki temelji na peptidih, ki sprožajo imunski odziv, mogoče podati po zadnji fazi kliničnega preizkusov, ki jo v Rusiji izvedejo po registraciji cepiva. Izvedli jo bodo na 5000 prostovoljcih v Sibiriji.

V Vektorju bi ločeno izvedli še klinični preizkus na 150 prostovoljcih, starejših od 60 let, nato pa naj bi začeli klinične preizkuse skupaj s placebom na 5000 prostovoljcih, starih med 18 in 60 let.

Ruski minister za zdravje Mihail Muraško je sicer ta teden ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, da bi novo cepivo ministrstvo lahko odobrilo v treh tednih. Ruska tiskovna agencija Tass pa danes navaja, da naj bi ga registrirali do 15. oktobra.

S cepivom EpiVacCorona naj bi bilo treba cepiti dvakrat v razmaku 21 dni, so še sporočili iz Vektorja. Dodali so, da sprva načrtujejo proizvodnjo 10.000 odmerkov cepiva, začeli pa naj bi jo novembra.

V laboratorijskem kompleksu centra Vektor so v nekdanji Sovjetski zvezi izvajali tajne raziskave biološkega orožja. V centru, ki se nahaja zunaj sibirskega mesta Novosibirsk, skladiščijo tudi različne viruse, od ebole do črnih koz, še piše STA.

Na Poljskem spričo rekordnega števila okužb z novim koronavirusom - v minulem dnevu so jih našteli kar 1967, 30 bolnikov je umrlo - v več regijah zaostrujejo ukrepe za zajezitev epidemije. Najbolj skrb zbujajoča je situacija na jugu države, kjer so v zadnjih 24 urah potrdili 285 primerov, pa tudi na območju Varšave in na Pomorjanskem na zahodu.

Njihov današnji osnutek sklepa vlade predvideva ponovno uvedbo strogih omejitev na regionalni ravni.

Velika mesta, kot so Gdansk, Gdynia in Szczecin, naj bi bila po novem t. i. rumena območja, kjer bo omejeno število ljudi na praznovanjih ter obiskovalcev gostinskih lokalov in fitnesov, obrazne maske pa bodo obvezne tudi na ulici.

Število t. i. rdečih območij se, če bo osnutek dejansko potrjen, povečuje s trenutno dveh na 17, med njimi bosta tudi priljubljeni letovišči Sopot ob morju in Zakopane v gorah. Na teh območjih že zdaj velja obvezna nošnja zaščitnih mask tudi na prostem. Restavracije in bari bodo po novem tam lahko odprti le še do 22. ure.

Na Poljskem, ki ima okoli 38 milijonov prebivalcev, se je sicer po uradnih podatkih z virusom sars-cov-2 doslej okužilo skupno 93.481 ljudi, od tega jih je 2543 umrlo. Že sedaj je povsod obvezna uporaba zaščitnih mask v javnih zaprtih prostorih in sredstvih javnega prometa, poroča STA.

V Švici so od danes ponovno dovoljene prireditve z več kot tisoč udeleženci. Ukrep gre na roko predvsem športnim klubom, ki bodo zdaj lahko svojim navijačem ponovno dovolili prihod na stadione.

Švicarska vlada sicer hkrati z omilitvami podaljšuje stroge higienske ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju širjenja okužb z novim koronavirusom. Na zaprte stadione bo še naprej lahko prišlo le toliko ljudi, da bodo sedišča, ki ostajajo edina dovoljena, zapolnjena do dveh tretjin. Prav tako bodo morali vsi navijači nositi zaščitne maske.

Med prvimi, ki bodo imeli korist od omilitve ukrepov, je švicarska hokejska liga, ki prav nocoj začenja novo sezono.

Pri prireditvah, ki se dogajajo na prostem, kot so smučanje, tek na smučeh in kolesarjenje, bodo dovoljena tudi stojišča.

Švica je kot ena od prvih evropskih držav zaradi pandemije covid-19 že konec februarja prepovedala koncerte in druge prireditve z več kot tisoč udeleženci. (STA)

Član kriznega štaba srbske vlade za boj proti novemu koronavirusu, epidemiolog Predrag Kon, je priznal, da je bilo od marca do začetka junija število mrtvih zaradi covid-19 v Beogradu okoli trikrat večje, kot je sporočila vlada. To je pripisal informacijskemu sistemu, ki ga prvič uporabljajo in ki ni bil dovolj natančen.

Foto: Reuters

"Prvič uporabljamo ta informacijski sistem", ki v določenem obdobju - nekje od sredine junija - ni bil dovolj natančen, je dejal Kon v torek zvečer za televizijo News Max Adria. Ob tem je poudaril, da se smrtni primeri natančno pokažejo šele po določenem obdobju.

"Šele čez dva meseca se vračajo podatki, ki so vpisani v mrliški list. Zdaj bodo prispeli ti podatki za junij," je dodal in povedal, da je sam obdelal podatke do junija, ko je bilo trikrat več smrtnih primerov, kot je pokazal sistem oziroma kot jih je bilo pisno prijavljenih. Izpostavil je še, da se to ves čas dogaja.

Na podlagi podatkov o smrtnosti in podatkov beograjskega inštituta za javno zdravje je Kon namreč ugotovil, da je bilo od marca do junija 210 smrti zaradi covid-19. Zaradi pljučnice, ki je niso podrobneje pojasnili, sta umrli še 102 osebi. Po njegovem mnenju bi moralo biti med njimi tudi veliko bolnikov s covid-19. Po uradnih podatkih je bilo v Beogradu med marcem in junijem le 118 smrtnih primerov zaradi covid-19.

Portal balkanske raziskovalne novinarske mreže (Birn) Balkaninsight je junija na podlagi neobjavljenih podatkov srbske vlade poročal, da je v Srbiji med 19. marcem in 1. junijem umrlo 632 ljudi s covid-19 in ne 244, kot so takrat kazali uradni podatki.

Na podlagi analize podatkov vladnega informacijskega sistema o covid-19 so ugotovili, da so imeli med 17. in 20. junijem dnevno najmanj 300 okužb, kar je veliko več, kot so takrat sporočale oblasti. Takrat so poročale o največ 97 primerih okužbe v enem dnevu. Na inštitutu Batut, ki upravlja informacijski sistem, na ugotovitve Birna niso hoteli odgovoriti, vladni predstavniki, tudi predsednik Aleksandar Vučić, pa so jih zavrnili.

Javnost, kitična do vlade, je razliko v številu povezala s prizadevanji oblasti za pripravo parlamentarnih volitev, ki so potekale 21. junija. Po volitvah se je tudi uradno hitro povečalo število okužb in smrtnih primerov. Razmere so se medtem znatno izboljšale.

Po uradnih podatkih so v Srbiji od začetka epidemije skupno potrdili 33.551 primerov okužbe in 749 smrtnih primerov. V sredo so poročali o 72 novih okužbah in nobenem smrtnem primeru.

Srbski predsednik Vučić je v sredo zagotovil, da bodo v Srbiji izvedli popolno revizijo smrti od začetka epidemije, da bi ugotovili, ali se število smrti sklada s številom iz informacijskega sistema. Prepričan je, da večjih razlik ne bo, češ da so oblasti od začetka vse podatke transparentno prikazovale in niso ničesar prikrivale. Dodal je, da je razumel, da je Kon govoril o splošni smrtnosti, ne smrtnosti zaradi covid-19, poroča Tanjug. (STA)

Madžarske meje bodo ostale zaprte še vsaj do konca oktobra, saj se epidemija novega koronavirusa za zdaj ne umirja, so sporočili iz kabineta premierja Viktorja Orbana. Madžarska je za tuje državljane z nekaterimi izjemami 1. septembra zaprla meje, za vse Madžare, ki se vračajo iz tujine, pa pri vstopu v državo uvedla obvezno karanteno.

Foto: STA ,

V državi so do zdaj potrdili skupno 27.309 okužb z novim koornavirusom in 718 smrti zaradi covid-19. Samo v zadnjih 24 urah je umrlo 16 bolnikov, število potrjenih okužb pa se je zvišalo za 848, madžarska tiskovna agencija MTI povzema najnovejše uradne podatke.

6.118 potrjeno okuženih je do zdaj ozdravelo, medtem ko je aktivnih okužb na Madžarskem trenutno 20.410. 757 ljudi se zaradi covid-19 zdravi v bolnišnicah, 52 jih je na ventilatorjih. Za 21.930 ljudi so uradno odredili karanteno.

Na Madžarskem je nošenje obraznih mask odslej obvezno tudi v kinematografih, gledališčih, zdravstvenih in socialnih institucijah, javnih uradih ter v klubih in diskotekah - in ne le več v trgovinah in sredstvih javnega prevoza kot do zdaj.

Po madžarskem odloku o zaprtju meja pred mesecem dni sicer veljajo določene izjeme, ki omogočajo prehod meje, med drugim za vojaške konvoje, tranzit vozil, dnevne migrante, torej delavce in dijake, ki delo opravljajo ali na Madžarskem ali v Sloveniji, ter za državljane sosednjih držav in tam živeče madžarske državljane.

Od zaprtja meje lahko tako slovenski državljani načeloma vstopijo na Madžarsko v 30-kilometrski pas od državne meje za največ 24 ur. Potrdilo delodajalca ali kakšno drugo dovoljenje pri tem ni potrebno.

Slovenija si je takoj po sprejetju odloka začela prizadevati za rešitve, ki bi predvsem olajšale življenje prebivalcem ob meji in slovenski manjšini v Porabju. Poleg mejnih prehodov Pince, Dolga Vas in Hodoš je tako Madžarska kmalu znova odprla še mejni prehod Verica-Čepinci ter mejni prehod z Avstrijo na Dolnjem Seniku, ki ga na poti na delo pogosto uporabljajo delavci iz Slovenije.

Dvakrat dnevno je tudi dovolila prehajanje meje na prehodu v Prosenjakovcih za starše, ki otroke iz Madžarske vozijo v šolo v Prosenjakovce.

Utemeljeni razlogi, ki vsem tujcem omogočajo izjemo od splošne prepovedi vstopa na Madžarsko, so medtem sodelovanje v sodnih postopkih, poslovni obiski, zdravljenje, študijske obveznosti, izvajanje storitev v potniškem prometu, udeležba na pomembnih družinskih dogodkih, skrb za ožjega družinskega člana ter udeležba na večjih uradnih športnih, kulturnih ali verskih dogodkih. (STA)

V Avstriji so v zadnjih 24 urah potrdili 873 novih okužb z novim koronavirusom, od tega 402 na Dunaju. Trenutno je v državi 8.370 aktivnih okužb z novim koronavirusom, je danes sporočilo avstrijsko notranje ministrstvo.

Do zdaj so v Avstriji okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 45.686 osebah. Zaradi covid-19 sta umrla 802 bolnika. V bolnišnici se trenutno zaradi covid-19 zdravi 493 bolnikov, trije manj kot dan prej. Na intenzivni negi je 98 bolnikov, osem več kot dan prej.

V zadnjih 24 urah so med drugim na avstrijskem Koroškem potrdili devet novih okužb, na Gradiščanskem 22, na avstrijskem Štajerskem 57 in na Tirolskem 70. (STA)

Švedska trgovinska veriga s hitro modo Hennes & Mauritz (H&M) je v tretjem letošnjem poslovnem četrtletju ustvarila 50,9 milijarde švedskih kron (okoli 4,8 milijarde evrov) prihodka, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Vrnila se je k dobičku, ki pa se je glede na lani več kot prepolovil. H&M napoveduje zapiranje fizičnih trgovin.

Foto: Getty Images

Na poslovanje modne verige, ki je tretje poslovno četrtletje - od 1. junija do 31. avgusta - končala z 1,8 milijarde švedskih kron (170 milijonov evrov) dobička po davkih, je odločilno vplivala pandemija novega koronavirusa. V začetku tretjega četrtletja je bilo zaradi covid-19 zaprtih okoli 900 od skupno več kot 5.000 trgovin te verige, ob koncu četrtletja jih je bilo le še nekaj več kot 200.

Trenutno je še naprej zaprtih 166 trgovin oz. trije odstotki vseh. Med trgovinami, ki so odprte, pa v številnih veljajo posebni vladni ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja novega koronavirusa, nekatere imajo na primer omejen delovni čas, je v poročilu o poslovanju zapisal H&M.

Z odpiranjem trgovin se vračajo tudi kupci. Septembra so bili tako prihodki od prodaje glede na lansko leto manjši še za pet odstotkov.

"S pomočjo zelo dobro sprejetih kolekcij in hitrega odločanja smo se v tretjem četrtletju že vrnili k dobičku," je rezultate komentirala glavna izvršna direktorica verige Helena Helmersson. "Čeprav izzivov še zdaleč ni konec, verjamemo, da je najhujše za nami in da smo dobro postavljeni, da iz te krize izidemo močnejši," je dodala.

Vseeno v H&M napovedujejo racionalizacijo. Tako bodo v prihodnjem letu zmanjšali število trgovin za okoli 250.

"Vse več strank je v času pandemije začelo kupovati na spletu," je dejala Helmerssononova. Zato H&M krepi vlaganja v digitalizacijo, pospešuje konsolidacijo trgovin in krepi integracijo med različnimi prodajnimi kanali. V prihodnje namerava dodatno staviti tudi na trajnost. (STA)

V Izraelu so skoraj dva tedna po uveljavitvi novih karantenskih ukrepov danes dosegli nov rekord dnevnega porasta okužb z novim koronavirusom. V zadnjem dnevu so potrdili 8.919 novih okužb, je sporočilo ministrstvo za zdravje.

Foto: Reuters

V Izraelu imajo 810 bolnikov s hujšim potekom bolezni covid-19, kar je nad mejo, ki jo lahko zdravstveni sistem še obvladuje. Od vseh v sredo opravljenih testov jih je bilo 13,6 odstotka pozitivnih.

Ob začetku pandemije je Izrael dobro obvladoval izbruh novega koronavirusa, po rahljanju ukrepov pa je začelo naraščati število okužb. Od 18. septembra so v veljavi omejitve gibanja, v petek pa so ukrepe še zaostrili. Vlada je v sredo pozno ponoči podaljšala veljavnost ukrepov do 14. oktobra.

Najhuje je trenutni izbruh prizadel arabske in ultraortodoksne judovske četrti. Tu običajno živijo večje družine na manjšem prostoru in se lahko virus hitreje širi.

V Izraelu, kjer živi okoli devet milijonov ljudi, so do zdaj potrdili 248.133 okužb z novim koronavirusom, od tega je umrlo 1.571 ljudi. (STA)

V Italiji razmišljajo o podaljšanju izrednih razmer do 31. januarja 2021.

Italijanska vlada že razmišlja, da bi izredne razmere, ki so jih razglasili zaradi epidemije covid-19, zaradi naraščanja števila novih okužb z novim koronavirusom podaljšali do 31. januarja prihodnje leto. Izredne razmere vladi omogočajo sprejetje ukrepov, kot je nova razglasitev karantene, brez soglasja parlamenta.

Foto: Reuters

Italijanska vlada pod vodstvom Giuseppeja Conteja je izredne razmere zaradi novega koronavirusa za šest mesecev prvič razglasila 31. januarja letos. Julija jih je podaljšala do 15. oktobra.

Številne odredbe, ki so namenjene zaščiti javnega zdravja, temeljijo prav na izrednih razmerah, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Dodaja, da v državi izredne razmere pogosto razglasijo tudi po naravnih nesrečah, kot so potresi in poplave, saj omogočajo boljšo koordinacijo pristojnih služb in hitrejšo pomoč.

Prvič so izredne razmere v Italiji zaradi novega koronavirusa razglasili, ko so virus sars-cov-2 potrdili pri nekem kitajskem paru v Rimu. Do zdaj je v Italiji zaradi covid-19 umrlo skoraj 36 tisoč bolnikov. Število novih okužb na Apeninskem polotoku je začelo ponovno naraščati pred tednom dni. (STA)